Italijanski bančni orjak, ki se bori za preživetje

V cvetočih predkriznih časih, leta 2004, je bila italijanska banka UniCredit, ta je prisotna tudi v Sloveniji, ena od najbolj uspešnih evropskih bank. Prihodnost se je vodstvu banke na čelu s takratnim generalnim direktorjem Alessandrom Profumom zdela tako svetla, da so se želeli razširiti zunaj Italije, piše britanski poslovni časnik Financial Times.

Preveč ambiciozno širjenje Tako je banka velikopotezno stopila v kar 17 držav od Nemčije, Rusije do Turčije. Italijanski bankirji so hlastno prevzemali tuje banke, med drugim nemško Hypo Vereinsbank, ki je močno prisotna v vzhodni Evropi.

Zlatih časov UniCredita je bilo konec leta 2010. Zaradi zgrešenih poslovnih potez je Profumo odletel s položaja, novi generalni direktor je postal Federico Ghizzoni. Ta se za zdaj še neuspešno trudi, da bi banko znova spravil na zeleno vejo.

Zmanjšanje števila zaposlenih V primerjavi z letom 2007 je vrednost UniCreditovih delnic manjša za 87 odstotkov. Zaradi pretiranega širjenja na tuje trge stroški prevzemov terjajo kar 61 odstotkov prihodkov banke. Ta je še vedno bančni velikan, saj ima 150 tisoč zaposlenih in 900 milijard evrov sredstev.

Ghizzoni je zdaj pripravil načrt, po katerem bi število zaposlenih do leta 2018 zmanjšali za 14 odstotkov – torej bo delo izgubilo 18 tisoč ljudi. Da bi povečali dobiček, bodo ukinili premalo donosne operacije. Lani so imeli okoli dve milijarde evrov dobička, precej manj kot so načrtovali.

Delničarji so neučakani Delničarji UniCredita – največji delež (čez šest odstotkov) ima sklad Aabar Investments iz Abu Dhabija, med delničarji so med drugim tudi sklad Blackrock, zavarovalnica Allianz in libijska centralna banka – želijo čim večje prihodke. Na drugi strani italijanski bankirji predvidevajo, da se bo delež slabih kreditov na predkrizno raven zmanjšal šele v dveh do treh letih.