Italijanski recept za boljšo banko Unicredit

Italijanska bančna skupina UniCredit je, kot piše britanski poslovni časnik Financial Times, v težavah zaradi pretiranega širjenja banke v letih pred krizo in prevelikega deleža slabih kreditov.

Ghizzonijevi načrti Generalni direktor skupine UniCredit Federico Ghizzoni je – da bi povečal donosnost bančne skupine - zato pripravil program odpuščanja zaposlenih (od zdajšnjih 150 tisoč zaposlenih bo do leta 2018 brez dela ostalo 18 tisoč ljudi) in ukinjanje nedonosnih operacij.

Kot pravi France Arhar, ki je UniCredit Bank Slovenija vodil do leta 2012 (nato je na čelo banke prišel Stefan Vauti), skupina UniCredit ni v težavah zaradi širjenja v tujino, ampak zaradi prevzema italijanske bančne skupine Capitalia leta 2007.

Pregosta bančna mreža v Italiji UniCredit namreč ima gosto bančno mrežo v Italiji, po prevzemu Capitalie (ta je nastala z združitvijo italijanskih bank Banca di Roma, Banco di Sicilia in Bipop Carire) pa je prišla še dodatna bančna mreža. Po združitvi so se zato začele razprave o tem, kako racionalizirati poslovanje skupine UniCredit.

Že na začetku se je govorilo o zmanjšanju te mreže – lokacijsko in po številu. Pozabljalo pa se je, da so v Italiji sindikati močni in da bo to težka naloga, poudarja Arhar. Tako da te racionalizacije do zdaj še niso izpeljali. Napoved o zmanjšanju števila zaposlenih je tako večinoma vezana na Italijo, pa tudi v Avstriji bo UniCredit, kot pišejo avstrijski časniki, od stotih poslovalnic zaprl 30 poslovalnic, pravi Arhar.

Slabi krediti zaradi propada italijanskih podjetij Poleg tega je italijansko gospodarstvo v slabem stanju, številna podjetja so propadla, to pa je povzročilo nastanek velikega deleža slabih kreditov (po podatkih Financial Timesa ima skupina UniCredit 83 milijard evrov slabih kreditov, op. p.).

Drugače je na nemškem bančnem trgu. Leta 2005, ko je UniCredit prevzel nemško Hypo Vereinsbank (HVB), je bila ta nemška hipotekarna banka v težavah, Italijani pa močni. Zdaj pa je nemški nepremičninski trg okreval in HVB dobro posluje.

Bančno omrežje v Srednji in Vzhodni Evropi S prevzemom HVB je UniCredit prevzel tudi bančno omrežje, ki ga je HVB vzpostavil v Srednji oziroma Vzhodni Evropi, tudi v Sloveniji. V okviru HVB je namreč od leta 2001 delovala tudi Bank Austria Creditanstalt. UniCredit je Bank Austria Creditanstalt Ljubljana leta 2007 preimenovala v UniCredit Bank Slovenija.

V Sloveniji le podružnica? V Nemčiji in na trgih Srednje in Vzhodne Evrope torej UniCredit za razliko od domače Italije dobro posluje. Težave ima tudi v Kazahstanu, z banko ATF, ki pa jo je že pred leti kupila Bank Austria in jo je UniCredit dobil s prevzemom HVB.

Kaj pa delovanje UniCredita v Sloveniji? Kot pravi Arhar, se je pred leti govorilo, da bo slovenski UniCredit podružnica Dunaja in ne več pravna oseba, a se to pozneje ni uresničilo. Je pa ta model UniCredit uporabil na Češkem in Slovaškem: sedež banke je v Pragi, na Slovaškem pa bo le podružnica.

Niso potrebovali pomoči Kot pravijo na UniCredit Bank Slovenija, so ena redkih bank v Sloveniji, ki v preteklih težavnih letih niso potrebovali zunanje pomoči - ne od lastnika in ne od države. Slovenski UniCredit je do nedavnega spadal med tri sistemsko pomembne banke v Sloveniji (poleg NLB in NKBM, op. p.), zaradi česar so bili lani podvrženi neposrednemu nadzoru Evropske centralne banke (ECB).

"Z lani opravljenim stresnim testom smo še enkrat pokazali, da je UniCredit Banka Slovenija ena izmed najbolj stabilnih bank v Evropi s trdnim kapitalskim položajem," poudarjajo v UniCredit Bank Slovenija. V zadnjih letih pridobivajo deleže tako na področju depozitov kot kreditov.

Srednja Evropa pomembna za UniCredit Glede načrtov o racionalizaciji poslovanja v skupini UniCredit v UniCredit Bank Slovenija pojasnjujejo, da aktivnosti in analize poslovanja znotraj skupine in lokalnih bank redno potekajo - z namenom iskanja najboljših načinov za doseganje poslovnih rezultatov.

Zatrjujejo, da Srednjeevropska regija, kamor spada Slovenija, ostaja generator rasti za UniCredit in da je UniCredit dolgoročen, strateški vlagatelj v Srednji in Vzhodni Evropi.