Italijani bodo spreminjali volilni sistem. Po dogovoru dveh največjih parlamentarnih strank in strank sredine bodo iz volilnega sistema odpravili koalicije in zvišali vstopne pragove v parlament.
Po obstoječem volilnem sistemu so stranke na volitvah v poslansko zbornico večinoma že razporejene v koalicije, kar pomeni, da volivci ne glasujejo zgolj za stranko, ampak v prvi vrsti za koalicijo.
Zmagujoča stranka dobi v poslanski zbornici vsaj 340 glasov
Tista koalicija ali stranka, ki na nacionalni ravni dobi največ glasov, v poslanski zbornici dobi minimalno 340 sedežev oziroma okoli 54-odstotno večino. Če si že z volitvami zagotovi več sedežev, ji ostane tudi "presežek" sedežev, sicer pa pridobi še manko sedežev do 340.
Za stranke, ki so povezane v koalicijo, velja dvoodstotni volilni prag
Tiste stranke, ki na volitvah niso nastopile v okviru nobene koalicije, morajo zbrati štiri odstotke vseh glasov, sicer ne morejo vstopiti v poslansko zbornico. Za tiste stranke, ki so povezane v koalicijo, velja dvoodstotni volilni prag. Sedeže dobi tudi koalicijska stranka, ki je med vsemi najmanj voljenimi strankami prejela največ glasov. To v praksi pomeni, da se v poslansko zbornico prebije tudi koalicijska stranka, ki ni dosegla dvoodstotnega praga.
Stranke v naprej sestavijo volilne liste
Ena največjih kritik obstoječega volilnega sistema je, da volivcem ne daje možnosti izbire kandidata, ampak stranke v naprej sestavijo volilne liste. S tem stranke pravzaprav same odločajo, kdo bo izvoljen in kdo ne. A tudi obstoječe spremembe volilnega sistema ne predvidevajo preferenčnega glasu.
Za dober položaj na volilni listi tudi več sto tisoč evrov
Po nedavnih razkritjih ene od italijanskih televizijskih oddaj zaradi vnaprej določene razporeditve na volilnih listah, na katere volitve pravzaprav ne vplivajo, pred volitvami poteka veliko trgovanje z uvrstitvami. Zneski za dober položaj na volilni listi naj bi se gibali tudi okoli več sto tisoč evrov.
O spremembah volilnega sistema bodo poslanci odločali v roku nekaj tednov in skupaj s spremembami ustave, ki med drugim predvidevajo skrčenje števila parlamentarcev z 945 na 730 ter spremembe nekaterih pristojnosti obeh domov parlamenta. V sistem naj bi vnesli tudi obvezno najavo kandidata za predsednika vlade.
2
