Iskanje prek 200 pogrešanih na Lampedusi znova steklo

Vreme, ki je od petka onemogočalo iskanje, se je namreč danes izboljšalo. Doslej so našli 181 trupel, od tega samo danes 70.

V ladji naj bi bilo na stotine trupel Ladja s prebežniki iz Somalije in Eritreje, ki je izplula iz Libije, se je potopila v četrtek manj kot kilometer stran od obale Lampeduse, potem ko je na njej najprej izbruhnil požar. Zdaj leži dobrih 40 metrov globoko, v njej pa naj bi bilo na stotine trupel.

Lampeduso je v minulih dneh obiskalo več visokih predstavnikov italijanske države, med drugim notranji minister Angelino Alfano, danes pa še ministrica za priseljevanje Cecile Kyenge.

Ta je za dnevnik Corriere della Sera že pred obiskom napovedala, da bo Italija občutno povečala število mest v centrih za begunce. Teh je sedaj okoli 8000, ministrica pa jih želi podvojiti ali celo potrojiti na 24.000.

Trenutni zakon kaznuje tudi tiste, ki rešijo utapljajoče se migrante Obenem je Kyengejeva pozvala k reformi imigracijske zakonodaje, po kateri je sedaj vsak prebežnik osumljen kaznivega dejanja nezakonitega priseljevanja in mu grozi več tisoč evrov denarne kazni in celo zapor. Kazen grozi tudi vsem, ki prebežnikom kakorkoli pomagajo pri prihodu v državo - tudi če jih le rešijo s potapljajoče se ladje.

Kot je opozorila ministrica, imigracijski zakoni ne smejo biti kaznovalni. "Tok priseljevanja se je bistveno spremenil. To moramo razmeti in spremeniti zakone," je poudarila in pojasnila, da so včasih v Italijo prihajali predvsem t.i. ekonomski begunci, medtem ko gre sedaj predvsem za begunce, ki bežijo pred vojnami in pregonom.

Premier napovedal spremembo spornega zakona Nezakonito priseljevanje je bilo v Italiji leta 2009 vključeno v kazenski zakonik.

Poleg tega pa je sporen tudi zakon iz leta 2002, poimenovan po nekdanjemu predsedniku italijanske poslanske zbornice Gianfrancu Finiju ter ustanovitelju desničarske Severne lige Umbertu Bossiju, ki sta najbolj "zaslužna" za njegovo sprejetje. Spremembo tega zakona je že napovedal italijanski premier Enrico Letta.

Zakon med drugim določa, da lahko migranti iz držav, ki niso članice EU, za dovoljenje za bivanje v Italiji zaprosijo le, če so že pred prihodom v državo pridobili pogodbo o delu. Če delo predčasno izgubijo, morajo Italijo zapustiti, še določa zakon. Časovno neomejeno dovoljenje za bivanje lahko pridobijo šele po najmanj šestih letih v državi.

Pred obiskom Barrosa pozivi k večjemu angažmaju EU glede problematike prisiljencev Letta je sicer danes napovedal, da bo Lampeduso v sredo obiskal predsednik Evropske komisije Jose Manuel Barroso. Obenem je znova poudaril, da mora Evropa v večji meri pomagati Italiji pri soočanju z valom beguncev iz Afrike, saj preprosto "ne more biti vse na ramenih Italije".

Rim predlaga, da bi na to temo že v torek na srečanju v Luksemburgu govorili notranji ministri EU, na vrhu konec meseca pa še voditelji unije.

Obenem je Letta Libijo obtožil, da je kriva za povečan val beguncev v Italiji. "Naš problem danes se imenuje Libija," je dejal v pogovoru za televizijo SkyTG24 in menil, da bi morale libijske oblasti narediti več, da bi preprečile izplutje ladij s prebežniki za Evropo.

Bi reševalci lahko prišli prej? V Italiji pa se je v soboto razvnela še polemika, ali bi lahko reševalci na kraj nesreče prišli prej in rešili več ljudi. Ribiči, ki so najprej opazili ladjo v težavah in rešili nekaj ljudi, so namreč obalno stražo obtožili, da je potrebovala 45 minut, da je prišla na kraj nesreče, ki je bil od obale oddaljen samo 500 metrov, poleg tega pa naj jim ne bi dovolila, da se vrnejo na kraj nesreče in še naprej sodelujejo pri reševanju. Obalna straža je te obtožbe zanikala.

Po drugi strani so tudi na ribiče z Lampeduse v minulih dneh leteli očitki, da so v četrtek nekateri od njih najprej ignorirali klice na pomoč s potapljajoče se ladje. Zaradi omenjene zakonodaje in zagroženih kazni se namreč mnogi bojijo priskočiti na pomoč nezakonitim migrantom.

Papež Frančišek se je medtem v svojem današnjem angelusu na vatikanskem Trgu sv. Petra znova spomnil umrlih v nesreči ter pozval k trenutku tišine zanje. "Molimo v tišini za naše brate in sestre, ženske, moške in otroke. Naj naša srca jočejo," je dejal papež, ki je sicer nesrečo v minulih dneh med drugim označil za "sramotno".