Sreda, 26. 6. 2019, 15.50
5 let, 4 mesece
Iran noče vojne z ZDA, zato Trumpa poziva, da se vrne k pogajalski mizi
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
1,03
7
Iranski predsednik Hasan Rohani je z namenom pomiritve napetosti pozval ZDA, naj se vrnejo k mednarodnemu jedrskemu sporazumu iz leta 2015.
Iranski predsednik Hasan Rohani je z namenom pomiritve napetosti pozval ZDA, naj se vrnejo k mednarodnemu jedrskemu sporazumu iz leta 2015. Poudaril je tudi, da "Iran noče vojne z nobeno državo, vključno z ZDA". Ajatola Ali Hamenej je sicer dejal, da se ne bodo "nikoli upognili pred najbolj osovraženo in zlonamerno vlado na svetu".
Po povečevanju napetosti med državama v zadnjih tednih je Rohani v nedavnih govorih ubral bolj umirjene tone. Danes je tako dejal, da je bil odstop ZDA od jedrskega sporazuma napaka in da bi morale ZDA izpolniti svoje obveznosti iz sporazuma, ki so ga podpisale.
Iran se bo pogajal z ZDA le, če se vrnejo k sporazumu in prekličejo sankcije
Mnenja je, da je to najkrajša pot do upoštevanja interesov vseh strani ter da je to dobro za svet, regijo in še posebej za pogodbo o neširjenju jedrskega orožja. Rekel je tudi, da se bo Iran pogajal z ZDA le, če se vrnejo k sporazumu in prekličejo sankcije.
"Pritisk krutih sovražnikov ne vpliva na Irance"
Vrhovni verski voditelj Hamenej, glavna tarča novih ameriških sankcij, pa v govoru v Teheranu ni zvenel tako spravno. Poudaril je, da "pritisk krutih sovražnikov ne vpliva na Irance". Izjavil je tudi, da so ameriške zahteve za pogajanja zgolj trik, cilj pogajanj pa zgolj odstranitev iranskega političnega vodstva in razorožitev države.
Trump: Vojna z Iranom ne bi bila zelo dolga
Ameriški predsednik Donald Trump pa je danes v pogovoru za Fox Business News izrazil upanje, da ne bo vojne z Iranom, če pa bo, je prepričan, da ne bo zelo dolga. Kot je dejal, imajo ZDA "zelo močno pozicijo, če bi se kaj zgodilo". "Ne bi trajala zelo dolgo, to vam lahko povem," je dodal glede vojne z Iranom ter povedal, da v njej ne bi sodelovale kopenske enote ameriške vojske.
V ponedeljek so ZDA uvedle nove sankcije proti Teheranu.
V pogovoru za Fox Business News, v katerem je govoril o vrsti vprašanj, je Trump tudi znova kritiziral Nemčijo in jo obtožil, da ne plačuje dovolj zvezi Nato, medtem ko plačuje milijarde dolarjev Rusiji za energijo. "Rusom dajejo milijarde dolarjev, mi pa naj bi ščitili Nemčijo," je dejal nekaj ur pred odhodom na vrh skupine G20 v Osaki, ki se ga bo udeležila tudi nemška kanclerka Angela Merkel.
Po odstopu ZDA se napetosti povečujejo
Maja lani so ZDA odstopile od jedrskega dogovora in znova uvedle sankcije. Ker pa so vsem, ki bi še poslovali z Iranom, zagrozile s prekinitvijo poslovanja z ZDA, so s tem praktično povsem ustavile iranski izvoz nafte in s tem dotok deviz.
Rohani je 8. maja sporočil, da Iran ne bo več spoštoval omejitev glede zalog obogatenega urana in težke vode, kot jih določa sporazum iz leta 2015. Preostalim petim podpisnicam so dali čas do 7. julija, da začnejo spoštovati dogovor, torej ne izvajajo sankcij proti Iranu. V Teheranu so posvarili še, da bodo v nasprotnem primeru prenehali spoštovati še omejitve glede stopnje, do katere lahko obogatijo uran, in ukrepe glede težkovodnega reaktorja Arak.
Zatem so se v Perzijskem zalivu začeli dogajati napadi na tankerje, za katere ZDA krivijo Iran, kar ta zanika. V četrtek je položaj nevarno zaostrila še sestrelitev ameriškega brezpilotnega letala, za katero Iran trdi, da je kršil iranski zračni prostor, ZDA pa, da je letelo v mednarodnem zračnem prostoru nad Hormuško ožino.
Trump je sicer po sestrelitvi ukazal ameriški povračilni napad, a kot je nato pojasnil, je deset minut pred izvedbo ukaz umaknil. V ponedeljek pa so ZDA uvedle nove sankcije proti Teheranu.
7