Irak poleg islamskih skrajnežev pesti še boj za oblast

Šiitski poslanci so za novega premiera predlagali Hajderja al Abadija in predsednik Fuad Masum mu je že poveril mandat za sestavo vlade. Po še enem mandatu je sicer hlepel tudi sedanji premier Nuri al Maliki, ki položaja noče zapustiti.

Podprlo ga je 127 od 173 šiitskih poslancev Nacionalnega zavezništva Abadija je v ponedeljek podprlo 127 od 173 šiitskih poslancev Nacionalnega zavezništva, največje skupine v 328-članskem iraškem parlamentu. Zanj je očitno glasovalo tudi precej poslancev iz vrst Malikijeve Pravne države, ki je sicer del zavezništva.

Abadi - doslej namestnik predsednika parlamenta, ki prav tako pripada Pravni državi - ima sedaj glede na ustavo 30 dni časa za sestavo vlade in vladnega programa, ki ga bo nato moral potrditi parlament.

"Imamo pravico, da odločitev izpodbijamo na sodišču" Iz Malikijeve Pravne države so sicer napovedali, da bodo po pravni poti izpodbijali imenovanje Abadija. "Hajder al Abadi predstavlja zgolj samega sebe. Imamo pravico, da odločitev izpodbijamo na sodišču," so sporočili in zatrdili, da je več deset njihovih poslancev v ponedeljek izrazilo odločno nasprotovanje imenovanju Abadija.

Na mednarodnem parketu je Abadi medtem očitno deležen široke podpore. EU je njegovo imenovanje označila za pozitiven korak in pozvala k čim hitrejši sestavi nove vlade, ki bo vključujoča, bo ohranjala narodno enotnost in se bo spopadla z aktualno krizo, ko džihadisti iz Islamske države (IS) na severu države nadaljujejo svoj nasilen pohod.

Ameriški podpredsednik Abadijevo imenovanje označil za ključen mejnik Ameriški podpredsednik Joe Biden je po navedbah Bele hiše Abadijevo imenovanje označil za ključen mejnik. Ob tem je Iraku ponudil ameriško pomoč pri osvajanju ozemelj, ki so jih zasedli islamski skrajneži.

V Iraku se sicer najvišji politični položaji delijo med tri glavne skupnosti - predsednik parlamenta je sunit, premier šiit in predsednik države Kurd.

Maliki v preteklosti zatrjeval, da si tretjega mandata ne želi Maliki je na čelu vlade že dva mandata in je v preteklosti zatrjeval, da si tretjega ne želi. A zdaj si je premislil in zahteva zase mandat za sestavo vlade, čeprav temu mnogi ostro nasprotujejo. Med drugim mu namreč očitajo, da je s svojo sektaško politiko sokriv za razmah skrajnežev IS na severu Iraka.

Suniti mu med drugim očitajo, da je s svojo sektaško politiko sokriv za razmah sunitskih skrajnežev IS na severu Iraka. V konfliktu je že dolgo tudi s Kurdi, predvsem zaradi vprašanj, povezanih z avtonomijo kurdskih območij na severu Iraka, kot je npr. njihova pravica do izvoza nafte v tujino.

Med Malikijevimi nasprotniki je tudi iraški predsednik Masum, Kurd, ki mu zato ni želel podeliti mandata za sestavo vlade, zaradi česar mu je Maliki zagrozil s tožbo.

Obenem je dal premier v nedeljo zvečer na strateške položaje v Bagdadu namestiti varnostne sile, zaradi česar naj bi v prestolnici vladale razmere, podobne izrednim.

Kerry je Malikija posvaril, naj ne povzroča težav S tem si je med drugim prislužil ostro kritiko ZDA. Ameriški zunanji minister John Kerry je Malikija posvaril, naj ne povzroča težav. Oglasili so se tudi Združeni narodi, ki so opozorili, da iraške varnostne sile ne smejo ovirati politične tranzicije v državi.

Opazovalci sicer ocenjujejo, da gre pri Malikijevih ukrepih predvsem za razkazovanje moči, a obenem opozarjajo, da so se na podoben način začeli že številni državni udari.

Medtem ko se stopnjuje politična kriza, pa IS nadaljuje svojo ofenzivo na severu države, kjer se spopadajo s kurdskimi oboroženimi skupinami pešmergami. IS je čez noč osvojila večino okrožja Džalavla in s tem zadala udarec Kurdom, ki so v nedeljo želi bojne uspehe v provinci Nineveh.

"Sodelujemo z iraško vlado, da bi orožje čim prej prišlo do Kurdov" Kurdi vojaško pomoč dobivajo od ZDA - te jim od petka pomagajo ciljnimi zračnimi napadi na IS, pošiljajo pa jim tudi orožje. "Sodelujemo z iraško vlado, da bi orožje čim prej prišlo do Kurdov," je v ponedeljek potrdila tiskovna predstavnica State Departmenta Marie Harf.

Po besedah Harfove so napore za dobavo orožja začeli prejšnji teden. A pri tem ni razkrila, katera agencija vodi operacijo in za katere vrste orožja gre.

ZDA evakuirale nekaj konzularnega osebja ZDA so sicer evakuirale nekaj konzularnega osebja iz mesta Erbil na severu Iraka. Za premik so se odločile bolj iz previdnosti kot pa kakšne specifične grožnje, so zatrdili v Washingtonu.

Na nemškem zunanjem ministrstvu so medtem v ponedeljek zatrdili, da bodo svoje aktivnosti v iraškem konfliktu omejili le na humanitarno pomoč ter da dostave orožja Kurdom na severu Iraka trenutno ni na vidiku. Kurdov ne bo oboroževala niti Velika Britanija. S tem se je pokazala razdvojenost EU glede oboroževanja v Iraku. Francija je namreč na Evropsko unijo danes naslovila zahtevo po "mobilizaciji" spričo prošnje iraških Kurdov po oborožitvi.

O iraški krizi bodo razpravljali stalni predstavniki držav članic pri EU O iraški krizi bodo sicer v torek razpravljali stalni predstavniki držav članic pri EU. Še ta teden pa naj bi se na temo nasilja v Iraku nato sešli še zunanji ministri držav članic unije.

Francija in Velika Britanija sta že sicer napovedali podporo s strani ZDA vodeni operaciji za humanitarno pomoč iraškim civilistom na begu pred skrajneži.

Napadi ameriških brezpilotnih letal in lovcev so pomagali kurdskim borcem po hudih bojih ponovno zavzeti mesti Gver in Mahmur. Kurdske sile so prvič iztrgale ozemlje iz rok Islamske države v Iraku, odkar ZDA izvajajo zračne napade, ki jih je prejšnji teden odobril predsednik ZDA Barack Obama.

Pred Islamsko državo so številni, predvsem kristjani in verska manjšina Jazidi pobegnili na bližnjo goro Sindžar. Iraški minister za človekove pravice je pred dnevi povedal, da so odkrili množično grobišče ter da imajo dokaze, da so islamisti med ofenzivo do zdaj ubili okoli 500 Jazidov. Nekatere žrtve, tudi ženske in otroke, so zakopali žive. Še okoli 300 jazidskih žensk so ugrabili za sužnje.