Ponedeljek, 11. 8. 2014, 9.25
8 let, 7 mesecev
Irak poleg islamskih skrajnežev pesti še boj za oblast
Šiitski poslanci so za novega premiera predlagali Hajderja al Abadija in predsednik Fuad Masum mu je že poveril mandat za sestavo vlade. Po še enem mandatu je sicer hlepel tudi sedanji premier Nuri al Maliki, ki položaja noče zapustiti.
Abadi - doslej namestnik predsednika parlamenta, ki prav tako pripada Pravni državi - ima sedaj glede na ustavo 30 dni časa za sestavo vlade in vladnega programa, ki ga bo nato moral potrditi parlament.
Na mednarodnem parketu je Abadi medtem očitno deležen široke podpore. EU je njegovo imenovanje označila za pozitiven korak in pozvala k čim hitrejši sestavi nove vlade, ki bo vključujoča, bo ohranjala narodno enotnost in se bo spopadla z aktualno krizo, ko džihadisti iz Islamske države (IS) na severu države nadaljujejo svoj nasilen pohod.
V Iraku se sicer najvišji politični položaji delijo med tri glavne skupnosti - predsednik parlamenta je sunit, premier šiit in predsednik države Kurd.
Suniti mu med drugim očitajo, da je s svojo sektaško politiko sokriv za razmah sunitskih skrajnežev IS na severu Iraka. V konfliktu je že dolgo tudi s Kurdi, predvsem zaradi vprašanj, povezanih z avtonomijo kurdskih območij na severu Iraka, kot je npr. njihova pravica do izvoza nafte v tujino.
Med Malikijevimi nasprotniki je tudi iraški predsednik Masum, Kurd, ki mu zato ni želel podeliti mandata za sestavo vlade, zaradi česar mu je Maliki zagrozil s tožbo.
Obenem je dal premier v nedeljo zvečer na strateške položaje v Bagdadu namestiti varnostne sile, zaradi česar naj bi v prestolnici vladale razmere, podobne izrednim.
Opazovalci sicer ocenjujejo, da gre pri Malikijevih ukrepih predvsem za razkazovanje moči, a obenem opozarjajo, da so se na podoben način začeli že številni državni udari.
Medtem ko se stopnjuje politična kriza, pa IS nadaljuje svojo ofenzivo na severu države, kjer se spopadajo s kurdskimi oboroženimi skupinami pešmergami. IS je čez noč osvojila večino okrožja Džalavla in s tem zadala udarec Kurdom, ki so v nedeljo želi bojne uspehe v provinci Nineveh.
Po besedah Harfove so napore za dobavo orožja začeli prejšnji teden. A pri tem ni razkrila, katera agencija vodi operacijo in za katere vrste orožja gre.
Na nemškem zunanjem ministrstvu so medtem v ponedeljek zatrdili, da bodo svoje aktivnosti v iraškem konfliktu omejili le na humanitarno pomoč ter da dostave orožja Kurdom na severu Iraka trenutno ni na vidiku. Kurdov ne bo oboroževala niti Velika Britanija. S tem se je pokazala razdvojenost EU glede oboroževanja v Iraku. Francija je namreč na Evropsko unijo danes naslovila zahtevo po "mobilizaciji" spričo prošnje iraških Kurdov po oborožitvi.
Francija in Velika Britanija sta že sicer napovedali podporo s strani ZDA vodeni operaciji za humanitarno pomoč iraškim civilistom na begu pred skrajneži.
Napadi ameriških brezpilotnih letal in lovcev so pomagali kurdskim borcem po hudih bojih ponovno zavzeti mesti Gver in Mahmur. Kurdske sile so prvič iztrgale ozemlje iz rok Islamske države v Iraku, odkar ZDA izvajajo zračne napade, ki jih je prejšnji teden odobril predsednik ZDA Barack Obama.
Pred Islamsko državo so številni, predvsem kristjani in verska manjšina Jazidi pobegnili na bližnjo goro Sindžar. Iraški minister za človekove pravice je pred dnevi povedal, da so odkrili množično grobišče ter da imajo dokaze, da so islamisti med ofenzivo do zdaj ubili okoli 500 Jazidov. Nekatere žrtve, tudi ženske in otroke, so zakopali žive. Še okoli 300 jazidskih žensk so ugrabili za sužnje.