Nazaj na Siol.net

TELEKOM SLOVENIJE

Četrtek,
4. 8. 2011,
15.48

Osveženo pred

8 let, 8 mesecev

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue 1

Natisni članek

Natisni članek

samostan

Četrtek, 4. 8. 2011, 15.48

8 let, 8 mesecev

Hrvaški škofi podprli Vatikan v sporu glede zemljišč v Istri

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue 1
Hrvaška škofovska konferenca je izrazila podporo odločitvi papeža Benedikta XVI. o vrnitvi zemljišč v župniji Dajla pri Novigradu, ki so v lasti poreško-puljske škofije, benediktincem iz Italije.

Hrvaški škofi so objavili sporočilo po sredini seji stalnega sveta svoje konference, na kateri so sklenili, da si bodo prizadevali za pravičnost. Obenem bodo odpravili vse tisto, kar bi lahko "skalilo mir med verniki, narodi in državami". Izpostavili so, da je "precej zapleten spor" med poreško-puljsko škofijo in meniškim redom iz Italije izrecno cerkveno vprašanje, kot so to ocenili v Vatikanu. Ocenili so, da ni potrebno navajati vseh razlogov, zaradi katerih poreško-puljski škof Ivan Milovan ni želel podpisati sporazuma, s katerim so sklenili večletna pogajanja in vrnili sporno premoženje benediktincem iz Abbazie di Praglia pri Padovi, ki so ga zapustili po drugi svetovni vojni. "Spor je posledica ravnanja fašističnega režima" Hrvaški škofi so ocenili, da je spor posledica ravnanja fašističnega in nato komunističnega režima, ki sta, med drugim, odvzela premoženje tudi benediktincem v Dajli. Dodali so, da se ne želijo vpletati v odločitve hrvaškega pravosodja in vzrokov zanje, da pa ostaja dejstvo, da je država leta 1999 vrnila premoženje v Dajli poreško-puljski škofiji.

Dodajajo, da so vpletene cerkvene oblasti nato začele iskati rešitev na podlagi kanonskega prava ter da niso nikakor želele postaviti pod vprašanj osimskih ali rimskih sporazumov.

V sporočilu so izpostavili, da so ga objavili predvsem zaradi obveščanja katoliških vernikov ter tudi celotne hrvaške javnosti z namenom, da bi prispevali k vpogledu v dejansko stanje ter odpravili neprimeren, zavajajoč in za družbo škodljiv pristop k obravnavi spora.

"Premoženje bomo vrnili hrvaški državi" Medtem so se v Pazinu izredno srečali skoraj vsi duhovniki poreško-puljske škofije, ki so se enotno odločili, da bodo premoženje vrnili državi. "Tudi če država nima pravice do premoženja, ga bomo vrnili njej in ji povrnili tudi vse, kar smo prodali," je izjavo kanclerja škofije Ilije Jakovljevića po današnjem srečanju povzel časnik Glas Istre na svoji spletni strani. Jakovljevič je dodal še, da o tem ne želijo več razpravljati.

"Težak udarec Katoliški cerkvi v Istri" Jakovljević je dejal, da gre za težak udarec Katoliški cerkvi v Istri, sicer pa upa, da se bo vse končalo po mirni poti in z dogovorom znotraj Cerkve. Obenem so podprli so škofa Milovana.

Poreško-puljska škofija je večji del atraktivnih zemljišč ob obali že prodala ali oddala v najem. Opozorila je, da bo bankrotirala, če bo morala vrniti ostanek premoženja in plačati odškodnino italijanskim benediktincem. Vrednost prodanih zemljišč naj bi bila 30 milijonov evrov, iz Italije pa zahtevajo 4,5 milijone evrov odškodnine, so poročali hrvaški mediji.

Kot je pojasnil Jakovljević, bodo državi lahko izplačali odškodnino, ker so prodali 190 hektarjev spornega zemljišča, od države pa zahtevajo vrnitev približno 400 hektarjev na različnih koncih škofije.

Ostri odzivi na Hrvaškem Odločitev papeža Benedikta XVI. o vrnitvi premoženja italijanskim benediktincem je izzvala ostre odzive na Hrvaškem. Predsednik države Ivo Josipović in premierka Jadranka Kosor sta ob tem opozorila, da so osimski sporazumi nedotakljivi. Hrvaško državno tožilstvo je ocenilo, da bi zemljišče morali vrniti hrvaški državi, ker so italijanski menihi že dobili odškodnino na podlagi sporazumov med Italijo in bivšo Jugoslavijo, poreško-puljska škofija pa nikoli ni bila lastnica spornih zemljišč.

Benediktinci iz Italije so leta 2006 na sodišču v Bujah vložili tožbo proti poreško-puljski škofiji in tudi na ta način zahtevali vrnitev Dajle. Kot je napovedala v Jutarnjem listu sodnica iz Buj Slavica Tomac Ćirić, bo prvi narok v omenjenem primeru 19. septembra letos, ker so medtem ugotavljali vse okoliščine primera.

Ne spreglejte