Hrvaška sprožila postopek za ustavitev postopkov proti LB-ju

Pripravili so tudi zahtevek pristojnemu sodišču v Zagrebu. Dejali so, da je bila za petek načrtovana obravnava v primeru tožbe PBZ-ja proti LB-ju in NLB-ju napovedana veliko prej. Na zagrebškem občinskem sodišču so namreč že novembra lani za petek, 5. aprila, ob 9. uri napovedali začetek ponovljenega sojenja v enem od devetih primerov tožb PBZ-ja proti LB-ju in NLB-ju. Erjavec je govoril s Pusićevo Medtem se je Hrvaška v memorandumu o prenesenih deviznih vlogah LB-ja na Hrvaškem, ki ga je podpisala 11. marca, zavezala, da bo do končnega dogovora o LB-ju zagotovila ustavitev vseh postopkov, ki sta jih PBZ in Zagrebška banka sprožila proti slovenskim bankam na hrvaških sodiščih. Slovenska vlada se je hkrati v memorandumu zavezala, da bo zagotovila soglasje LB-ja za ustavitev postopkov. Slovenski zunanji minister Karl Erjavec je sicer po seji vlade povedal, da je govoril s hrvaško kolegico Vesno Pusić, s katero sta se dogovorila, da bo hrvaška stran predlagala mirovanje tožb proti nekdanji Ljubljanski banki in NLB-ju na hrvaških sodiščih, tako kot predvideva memorandum o rešitvi vprašanja LB-ja. Erjavec meni, da obravnava, napovedana za petek na zagrebškem občinskem sodišču, bo, vendar bo "verjetno vzpostavljeno mirovanje postopka". "Ta obravnava je bila že predhodno sklicana, še preden je prišlo do ratifikacije memoranduma, in morda je to razlog, zakaj je jutri obravnava, vendar sem prepričan, da do same obravnave ne bo prišlo," je še dejal zunanji minister. Tudi hrvaška zunanja ministrica je potrdila, da na petkovi obravnavi pričakujejo zahtevo obeh strani v postopku za mirovanje postopkov. Pojasnila je, da je hrvaška stran storila vse, da bi vzpostavili mirovanje postopkov na sodiščih, ter da se slovenska stran pogovarja s predstavniki LB in NLB. Zavrnila je možnost, da bi petkova obravnava pomenila, da je Hrvaška obupala od ustavitve spornih postopkov. "Ni novih tožb. To so stare tožbe in narok je bil zdavnaj sklican," je izpostavila Pusićeva. Slovenija je ratifikacijo hrvaške pristopne pogodbe pogojevala z umikom pooblastil hrvaške vlade Z memorandumom, ki ga je s prejšnjim slovenskim premierjem Janezom Janšo podpisal predsednik hrvaške vlade Zoran Milanović, veljati pa je začel 19. marca, je bila odpravljena zadnja ovira pred ratifikacijo hrvaške pristopne pogodbe v DZ-ju. Slovenija je ratifikacijo hrvaške pristopne pogodbe pogojevala z umikom pooblastil hrvaške vlade, ker je od začetka spora trdila, da gre za vprašanje nasledstva. V Ljubljani so poudarjali, da ni mogoče, da se pogajajo, hkrati pa vodijo postopke na sodiščih. V sklenjenem memorandumu državi soglašata, da bo vprašanje LB-ja rešeno na osnovi priloge C nasledstvenega sporazuma, ki govori o finančnem premoženju in obveznostih nekdanjega SFRJ-ja. Na zagrebškem občinskem sodišču je bil za petek napovedan začetek ponovljenega sojenja v enem od devetih primerov tožb Privredne banke Zagreb (PBZ) proti LB-ju in NLB-ju. Sojenje se je moralo lani začeti od začetka, zaradi zamenjave sodnikov. PBZ v tem primeru od LB-ja in NLB-ja zahteva približno 490.000 evrov brez obresti.