Hrvaška bo v Bruselj poslala izjavo o pripravljenosti na vstop v schengensko območje, a bo celo ob vseh izpolnjenih zahtevah evropsko odločitev o sprejemu krmilila predvsem politična volja.
Hrvaška vlada bo na svoji današnji seji sprejela izjavo o pripravljenosti za začetek postopka schengenske evaluacije, ki je pogoj, da hrvaški notranji minister Ranko Ostojić sproži postopek evalvacije v Bruslju.
Svetovne razmere niso v prid hrvaškim ambicijam
Hrvaška bi se tako, skladno s svojimi pričakovanji, lahko že po prvem juliju znašla pod natančnim drobnogledom Evropske unije, ki bo ugotavljala, ali je naša jugovzhodna soseda izpolnila vse tehnične, pravne, postopkovne in druge zahteve za učinkovito varovanje zunanje meje schengenskega območja. Sprejem v schengensko območje bi pomenil odpravo mejnih prehodov na meji Hrvaške s Slovenijo in Madžarsko, kar je razumljivo pomemben dogodek tudi za ti dve državi.
Toda trenutek, v katerem Hrvaška upa, da bo uresničila enega od svojih strateških ciljev – odpravo notranjih meja –, je za to vse prej kot ugoden. Nedavni napadi ekstremistov v Parizu in Köbenhavnu, izjemno veliko število pribežnikov, ki po raznih poteh prihajajo v Evropo, nenehne grožnje z okrepljenimi terorističnimi napadi, dogajanja na Bližnjem vzhodu – to so le nekateri izmed razlogov, zakaj ni navdušenja nad širitvijo schengenskega območja, na katerega že več let čakata tudi Bolgarija in Romunija.
Nehvaležne napovedi končne odločitve
Še več, vedno glasnejše so tudi zahteve, da bi na veljavnih zunanjih schengenskih mejah okrepili mejni nadzor in mejno kontrolo, čeprav naj bi se te zaostritve nanašale predvsem na državljane tretjih držav. Na Hrvaškem se tako vendarle zavedajo, da jim vrata schengena lahko ostanejo zaprta, tudi če bodo v evalvacijskem postopku uspešni, saj bo končna odločitev o sprejemu na evropski ravni vendarle politična. Hrvaški notranji minister o uspešnosti presoje sicer ne dvomi, a končnega izida glede sprejema vendarle ne želi komentirati.
4
