Četrtek, 4. 7. 2019, 21.03
4 leta, 9 mesecev
Hrvaška na poti proti evru: zaprosila za vstop v ERM II
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
0,81
4
Hrvaška je državam članicam območja evra, Danski in inštitucijam EU poslala pismo namere o vstopu v mehanizem fiksnih deviznih tečajev (ERM II). Na ta način je storjen prvi formalni korak Hrvaške za sodelovanje v mehanizmu, kar je prehodno obdobje pred uvedbo evra kot uradne valute, je sporočilo hrvaško ministrstvo za finance.
Ob pismu namene je Zagreb poslal tudi akciji načrt, v katerem so podrobno opisali reforme, ki jih Hrvaška namerava uveljaviti, preden bo vstopila v mehanizem. Hrvaška pričakuje, da bodo države članice območja evra in Danska razpravljale o hrvaški prošnji na prihodnjem srečanju evroskupine, je na spletni strani objavilo hrvaško ministrstvo.
Kot so dodali, pismo izraža tudi pripravljenost za izvajanje reform z namenom dodatnih priprav za sodelovanje v mehanizmu.
Hrvaška bo z uspešnim sodelovanjem v mehanizmu v najmanj dveh letih formalno izpolnila tečajni kriterij nominalne konvergencije. Preostale kriterije, kot so stabilnost cen, trajnost javnih financ in konvergenco obrestnih mer, Hrvaška izpolnjuje že nekaj časa.
Maja so potrdil, da ni več prekomernih makroekonomskih neravnovesij
Uradno prošnjo za vstop v mehanizem je Hrvaški omogočil opazen napredek pri zmanjševanju makroekonomskih neravnovesij. Okrevanje gospodarstva, krepitev izvoza, znižanje brezposelnosti, vztrajno fiskalno prilagajanje in močno znižanje zunanjega dolga so zmanjšali ranljivost hrvaškega gospodarstva in omogočili izhod iz postopka prekomernega proračunskega primanjkljaja junija 2017. Maja 2019 je svet finančnih ministrov na predlog Evropske komisije potrdil, da na Hrvaškem ni več prekomernih makroekonomskih neravnovesij, so spomnili.
V dogovoru z institucijami Evropske unije se je Hrvaška zavezala izvajati reforme na šestih področjih: nadaljnja krepitev supervizije bančnega sistema z vzpostavitvijo tesnega sodelovanja med hrvaško (HNB) in evropsko centralno banko (ECB), krepitev okvirjev za izvajanje makroprudenčne politike z uvajanjem eksplicitnega mandata za ukrepe, ki so usmerjeni na posojilojemalce.
Med ukrepi so tudi krepitev okvirjev za preprečevanje pranja denarja, izboljšanje sistema zbiranja, obdelave in objave statističnih kazalcev, izboljšanje upravljanja v javnem sektorju ter znižanje administrativne in finančne obremenitve za gospodarstvo.
Vse ukrepe namerava Hrvaška uveljaviti do sredine prihodnjega leta. Potem bodo institucije EU ocenile, ali je Hrvaška ustrezno uveljavila ukrepe. Zagreb tudi tukaj pričakujejo pozitivno oceno za začetek sodelovanja v mehanizmu.
4