Ponedeljek, 25. 12. 2017, 9.05
6 let, 4 mesece
Gvatemala bo prva posnemala Donalda Trumpa
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
4
3
Kot prvi tuji državnik po ameriškem predsedniku Donaldu Trumpu je v nedeljo gvatemalski predsednik Jimmy Morales sporočil, da bo Gvatemala svoje veleposlaništvo iz Tel Aviva preselila v Jeruzalem. To je sporočil na Facebooku po pogovoru z izraelskim premierjem Benjaminom Netanjahujem.
V začetku decembra je ameriški predsednik Donald Trump presekal več deset let trajajoče prestavljanje selitve ameriškega veleposlaništva v Izraelu iz Tel Aviva v Jeruzalem. S to potezo so ZDA kršile resolucijo Varnostnega sveta ZN iz leta 1980, ki določa, da se statusa Jeruzalema ne sme spreminjati.
Kot je dodal gvatemalski predsednik Jimmy Morales, je zunanjemu ministrstvu dal navodila za začetek potrebnih postopkov za ta korak.
Tiskovni predstavnik izraelskega zunanjega ministrstva Emmanuel Nahshon se je že zahvalil Gvatemali za to pomembno odločitev, ki jo je označil za izraz pravega prijateljstva.
"Priznanje Palestine je v slovenskem prostoru prenapihnjeno"
Gvatemala je glasovala proti resoluciji Generalne skupščine ZN, ki je pozvala ZDA k umiku svoje odločitve o selitvi veleposlaništva.
Gvatemala ena od sedmih
Gvatemala je bila sicer ena od sedmih držav, ki so ob ZDA in Izraelu pretekli teden glasovale proti resoluciji Generalne skupščine ZN, v kateri je 128 članic ZN pozvalo ZDA k umiku odločitve o Jeruzalemu ter ponovilo, da je treba status Jeruzalema rešiti na pogajanjih med Izraelom in Palestinci.
Glasovanja se je vzdržalo 35 držav, tudi nekaj članic EU, med njimi Hrvaška, medtem ko je večina članic unije, tudi Slovenija, resolucijo podprla.
ZDA priznale Jeruzalem kot prestolnico Izraela. "Konec iluzije, da je ZDA nepristranski posrednik."
Proti je bil tudi Honduras
Ob Gvatemali je proti resoluciji glasoval tudi Honduras. Gre prav tako za revno srednjeameriško državo, ki je tako kot Gvatemala odvisna od financiranja ZDA pri zagotavljanju varnosti, saj ju pesti nasilje kriminalnih skupin.
Trumpova odločitev je ob obsodbah mednarodne skupnosti sprožila tudi val protestov, ki so na palestinskih območjih zahtevali 12 življenji, več sto ljudi je bilo ranjenih.
Tudi priznanje vseh evropskih držav ne bi spremenilo položaja
"Trump se zaveda, kaj je obljubljal v predvolilni kampanji. Ko gledamo proteste v ZDA, večkrat spregledamo, da Trump sledi načelu, da je odgovoren svojim volivcem, ne vsem Američanom. To je politika, ki mu jo je svetoval Steve Bannon," o odločitvi ZDA meni Primož Šterbenc, profesor na Fakulteti za management.
Od razglasitve palestinske samostojnosti leta 1988 jo je do zdaj priznalo 136 svetovnih držav. Zadnja med njimi je bila leta 2015 Sveta Lucija, med evropskimi državami pa je bila pred malo več kot tremi leti zadnja Švedska.
Po mnenju Primoža Šterbenca, profesorja na Fakulteti za management, tudi priznanje vseh evropskih držav ne bi bistveno spremenilo zadeve.
"Država namreč ne nastane s priznanji drugih držav, temveč z izpolnjevanjem treh kriterijev: če ima ozemlje, prebivalstvo in efektivno oblast (organizacijo, neodvisno od drugih držav). Palestina zaradi izraelskih kršitev mednarodnega prava nikakor ne izpolnjuje tretjega kriterija," je pred časom za Siol.net dejal Šterbenc, dober poznavalec razmer na Bližnjem vzhodu.
Po letu 1980 selitev veleposlaništev v Tel Aviv
Status Jeruzalema je eno od najspornejših vprašanj v bližnjevzhodnem konfliktu ter ključno za doseganje miru med Izraelom in Palestinci. Izrael ves Jeruzalem razume kot svojo prestolnico, Palestinci pa nasprotno vztrajajo, da mora biti Vzhodni Jeruzalem, ki ga je Izrael zavzel v vojni leta 1967, prestolnica njihove prihodnje države.
Celo ZDA, država, ki je tradicionalna zaveznica Izraela, se pri tem načeloma niso postavljale na nobeno stran in so do zdaj vztrajale, da mora biti ta spor rešen v okviru bližnjevzhodnih mirovnih pogajanj.
3