Grški tožilci s preiskavo proti Spieglu; možna dodatna pomoč Grčiji

Obenem pa je zapisal, da naj bi se pogovarjali tudi glede izstopa Grčije iz območja evra. Grčija naj bi se sicer pogajala o možnosti dodatne pomoči ob novih pogojih.

Razširjanje napačnih informacij? Grški tožilci preiskujejo, če je nemški tednik razširjal napačne informacije in s tem le še okrepil pritisk finančnih trgov na Grčijo oz. poglobil zaskrbljenost vlagateljev, da država ne bo zmogla prenesti dolžniškega bremena brez prestrukturiranja dolga ali celo izstopa iz območja skupne valute.

V Atenah so za pomoč že zaprosili nemške kolege, saj želijo zaslišati pristojne za Spieglovo spletno stran in avtorje članka ter urednike. Grški tožilci sicer pogosto sprožijo preiskave dogodkov ali člankov, ki vplivajo na javno mnenje oz. javno podobo Grčije, a jih pozneje tudi velikokrat opustijo.

Iz virov pri EU so medtem prišle informacije, da se finančni ministri območja evra pogovarjajo o možnosti dodatne pomoči Grčiji, tokrat iz začasnega mehanizma za stabilnost evra, tako da bi sredozemska članica evrskega območja uspela poplačati obveznosti, ki bodo zapadle letos in prihodnje leto.

Predviden 18 mesečni popolni umik s finančnih trgov V skladu z lani sprejetim posebnim mehanizmom pomoči za Grčijo je bilo predvideno, da se bo država za 18 mesecev popolnoma umaknila s finančnih trgov, si v tem času z doslednim izvajanjem varčevalnega načrta ponovno pridobila njihovo zaupanje in si bila nato od njih spet sposobna sama izposojati denar za poplačilo svoje dolžniške krize. Sedaj je postalo jasno, da Grčiji to ne bo uspelo.

Mehanizem v zameno za stroge varčevalne ukrepe in ostale reforme vključuje do 110 milijard posojil držav z evrom in Mednarodnega denarnega sklada (IMF).

Luksemburški premier in šef evroskupine Jean-Claude Juncker je sicer v soboto po srečanju s finančnimi ministri Nemčije, Francije, Italije, Španije in Grčije, predsednikom Evropske centralne banke Jeanom-Claudom Trichetom in evropskim komisarjem za gospodarske in denarne zadeve Ollijem Rehnom povedal, da bo Grčija najverjetneje potrebovala dodaten program prilagajanja.

Ostro zavrnil namigovanja o prestrukturiranju dolga Obenem je ostro zavrnil namigovanja o prestrukturiranju grškega dolga, zaradi česar je bonitetna hiša Standard & Poor's vnovič znižala že tako nizko oceno za grški državni dolg. Enako je po zasedanju vodilnih svetovnih centralnih bančnikov v Baslu storil tudi Trichet.

Standard & Poor's bi lahko oceno kmalu znova znižal Bonitetna agencija Standard & Poor's je znižala oceno na dolgoročni in kratkoročni dolg Grčije - za dolgoročni dolg z BB- na B, za kratkoročni pa z B na C. V Atenah pa so že izrazili ogorčenje. Obeti za dolgoročni in kratkoročni dolg Grčije ostajajo negativni, kar pomeni, da bi lahko Standard & Poor's oceno Grčiji kmalu znova znižal.

Prav tako so predstavniki vlad članic območja evra ves konec tedna kot nesmiselne zavračali tudi navedbe, da naj bi v Atenah izstopili iz območja evra. To je javno povedal tudi tiskovni predstavnik nemške vlade Steffen Seibert.

"Izstop Grčije iz območja evra ni bil nikoli na dnevnem redu" "Izstop Grčije iz območja evra ni bil nikoli na dnevnem redu. Prosim vas, da ta zanikanja jemljete resno. takšna informacija nima zveze z evropsko resničnostjo," je povedal novinarjem v Berlinu.

V Bruslju že pripravljajo različne scenarije Ker se Grčija zaradi izjemno nizkega zaupanja vlagateljev s prihodnjim letom očitno ne bo uspela vrniti na kapitalske trge, naj bi po pisanju več virov, med drugim časnika Financial Times, v Bruslju že pripravljajo različne scenarije, kako bi države z evrom in IMF lahko pomagali Grčiji, da prebrodi dolžniško krizo.

Grški finančni minister George Papakonstantinu je tako izrazil željo, da bi družba, ki v imenu držav z evrom izvaja začasni mehanizem za zaščito skupne valute, v letošnjem in prihodnjem letu kupovala nove dolgoročne grške državne obveznice. To je ena od možnosti, a morajo voditelji območja evra junija najprej potrditi spremembe delovanja mehanizma.

Tudi o drugi plati zgodbe Poleg tega naj bi ministri konec tedna razpravljali tudi o drugi plati zgodbe, in sicer o dodatnih ukrepih, ki jih mora Grčija sprejeti, da bi si pridobila zaupanje vlagateljev.

Državi uspelo izrazito zmanjšati primanjkljaj Čeprav je državi uspelo izrazito zmanjšati javnofinančni primanjkljaj, pa se dolg dviga še bolj nad mejo 100 odstotkov bruto domačega proizvoda, konsolidacijo javnih financ pa ogrožajo nižji prihodki zaradi nadaljevanja upadanja grškega BDP in še vedno zelo razširjene sive ekonomije.