Grški neofašisti novačijo najstnike

Pred dobrim tednom je sedem najstnikov v parku v grškem mestu Larisa s kamni in palicami napadlo trgovino pakistanskega priseljenca. Trgovčevega sina so težko poškodovanega prepeljali v bolnišnico. Kot so policiji povedali najstniki, so to naredili za zabavo.

Izkazalo se je, da so bili vsi petnajstletniki simpatizerji stranke Zlata zora (grško Hrisi avgi), grške ultranacionalistične stranke, ki je na zadnjih volitvah prvič v zgodovini prišla v grški parlament. Zaradi krize je neonacistična stranka postala priljubljena tudi med grško mladino. Zagovarja namreč tezo, da so za krizo krivi priseljenci in da zaradi njih tudi grška mladina nima perspektive.

Zlata zora je nastala leta 1993. Čeprav zanikajo povezavo z nacisti, imajo na zastavi starogrški simbol, podoben svastiki, strankarski prvak Nikolaos Mihaloliakos pa je še leta 2011 prisotne na kongresu pozdravil z nacističnim pozdravom. Zanikajo tudi, da bi bili nasilni, a so svetovno znani postali lani, ko je njihov član Ilias Kasidiaris na televiziji udaril poslanko. Na lanskih parlamentarnih volitvah so dosegli sedem odstotkov glasov in imajo trenutno 18 poslancev.

Z nasiljem in famo prepovedanega postaja Zlata zora vse bolj privlačna za najstnike, ki so prej tradicionalno raje izbirali levičarke anarhistične stranke in gibanja. "So močni in novi, zato so privlačni," je za The Independant razložil Vassiliki Georgiadou, profesor Penteionske univerze: "Na videz so opustili nacizem in igrajo na karto nacionalizma. Staro grško mitologijo so uporabili, da so zakrili svojo pravo identiteto: radi imajo Hitlerja in so protisemiti."

Govori grško ali crkni Sedemnajstletni Stavros prizna, da je večkrat metal kamenje v domove pakistanskih priseljencev. "To sem naredil, da bi jih prisili, da spoštujejo našo državo, saj zelo ljubim Grčijo," se je hvalil: "Otroci Zlate zore nismo morilci, smo le zaskrbljeni, da zaradi priseljencev ne bomo dobili službe, ko odrastemo."

Podobno razmišlja tudi šestnajstletna Evdoksia, ki bi rada postala odvetnica. "Zlata zora ni nacistična stranka, kdor tako misli, sploh ničesar ne ve o stranki," je prepričana: "Zlata zora ima rešitev iz krize, medtem ko v drugih strankah le govorijo." Z njihovimi idejami se je srečala na internetu, priljubljenem mediju neonacistov. Pred meseci je Facebook izbrisal strani članov Zlate zore, tudi tistih, ki sedijo v parlamentu, saj so razširjali rasizem in propagirali nasilje.

Toda stranka svoje simpatizerje rekrutira tudi neposredno, s prisotnostjo v mladinskih klubih, soseskah, kjer postopa mladina. Ena izmed taktik je, da mladim razdelijo mobilne telefone z izgovorom, da naj jih pokličejo, če jih bodo napadli priseljenci, ko se bodo zvečer vračali iz šole. Mladino novačijo tudi v telovadnicah, na atletskih stezah in na treningih borilnih veščin. Pa tudi na koncertih: dva parlamentarca člana stranke imata glasbeni skupini. Eden izmed njiju, Artemis Matthaiopoulos, je pel v skupini Pogorm, njihova največja uspešnica pa ima naslov Govori grško ali crkni.

Učitelji opozarjajo na neonaciste Na problem vse večje rekrutacije mladih v neonacistično stranko so začeli opozarjati tudi učitelji. Še posebej zato, ker Zlata zora ni več le obskurno družbeno gibanje, temveč parlamentarna stranka, katere priljubljenost še narašča. Predvidevajo, da bo kmalu postala tretja največja stranka v državi. Člani Zlate zore v medijih ne želijo komentirati očitkov, da v svoje vrste vabijo mladoletnike. Zanikajo vpletenost v kakršnekoli nasilne akcije proti priseljencem. Toda pred nekaj meseci je prav eden izmed članov parlamenta razbil voziček pakistanskega uličnega prodajalca, ker lastnik ni imel pravih dovoljen za ulično prodajo. Junija so aretirali tudi hčerko vodje stranke, ker je bila vpletena v rasistični napad.

Rasistični napadi se dogajajo tudi v šolah, med nekdanjimi prijatelji in sošolci, ki so pač različnih narodnosti. Sedemnajstletni Ernesto albanskega porekla je bil nekoč najboljši prijatelj Grka Kostasa, a odkar se je ta začel družiti s člani Zlate zore, je prijateljstvo razpadlo: "Misli, da je več vreden, ker se druži z njimi. Na šoli veljalo za zlobne fante, ki se jih vsi bojijo."

Petdeset učiteljev, predvsem iz Aten, je zato organiziralo izobraževalno antifašistično fronto, ki želi opozarjati na prisotnost neonacističnih idej v šolah. "Samo v šoli se otroci lahko naučijo strpnosti do drugačnih," opozarja profesor Georgiadou: "Če se že učijo o stari Grčiji, naj se naučijo, kaj je demokracija in kako živeti v njej."

Toda namesto tega je vodja stranke na festivalu mladih tisočim privržencem glasno kričal: "Imajo nas za fašiste, toda mi jih odgovarjamo: smo prihodnost, vi ste preteklost. Mi smo Grčija, ki prihaja."