Torek, 13. 11. 2012, 14.05
6 let, 1 mesec
Grška Zlata zora se širi tudi v Trst
Fašistična stranka Zlata zora je bila uradno registrirana že leta 1993, meteorski vzpon v sam vrh grške politike pa je doživela šele v zadnjih letih. Stranka, ki jo strokovnjaki označujejo kot neonacistično, rasistično in ksenofobno, sama sicer zavrača tovrstne označbe. Navkljub temu pa redno uporablja nacistično simboliko in slavi politike iz časa Tretjega rajha. Stranko že od njenega nastanka vodi Nikolaos Michaloliakos, njeni začetki pa segajo že v osemdeseta leta prejšnjega stoletja. Takrat je Michaloliakos, po izobrazbi matematik in nečastno odpuščen vojaški rezervist, skupaj s svojimi podporniki ustanovil revijo Zlata zora. Zaradi pretepov in nezakonitega posedovanja eksplozivnih teles je bil Michaloliakos že takrat večkrat aretiran in zaradi tega tudi odpuščen iz vojske.
V času, ki ga je prebil za rešetkami, je srečal tudi več voditeljev grške vojaške hunte, serije vojaških desničarskih vlad, ki so imele Grčijo v oblasti med letoma 1967 in 1974 in prek pogovorov z njimi oblikoval temelje za stranko Zlata zora. Stranka je bila uradno vzpostavljena leta 1993, njeni pripadniki pa so kot prostovoljci vojske Republike Srbske sodelovali v bosanski vojni. Nekaj članov Zlate zore je bilo prisotnih tudi v Srebrenici v času, ko se je odvijal genocid, na ruševinah neke cerkve pa so takrat postavili grško zastavo. Pozneje so od Radovana Karadžića prejeli tudi odlikovanja. O tem, kakšno ideologijo goji stranka, nikakršnih dvomov ne pušča uvodnik, ki ga je že leta 1987 spisal Michaloliakos: "Smo zvesti vojaki nacionalsocialistične ideje in ničesar drugega. Svoje misli in dušo imamo zapisane spominu velikega Voditelja, v zrak dvigujemo desnico in s pogumom, ki je še okrepljen z našo vojaško častjo in našo nacionalsocialistično dolžnostjo, salutiramo soncu in polni strasti in vere v prihodnost vzklikamo: Heil Hitler!"
Poslanski pretepači
Navkljub vsemu naštetemu pa je bila stranka dolga leta povsem marginalizirana in je svoj meteorski vzpon v grško politiko in grški parlament doživela skupaj z vse bolj zaostrujočimi varčevalnimi ukrepi. Zlata zora je na pereče družbene probleme in vse slabši življenjski položaj Grkov začela ponujati hitre in preproste rešitve, predvsem pa je s prstom začela kazati na grešne kozle. Imigranti, Judi, levičarji, homoseksualci, Makedonci, Albanci, Turki in številni drugi so postali tarča uličnih pretepačev iz vrst Zlate zore. Istočasno pa stranka ostro kritizira tudi Evropsko unijo in tako imenovano trojko ter bankirje in si prizadeva za izstop Grčije iz unije. Na lokalnih volitvah, novembra 2010, so fašisti tako dobili 5,3 odstotka glasov v mestni občini Atene in tako pridobili sedež v mestnem svetu.
Na parlamentarnih volitvah dve leti pozneje je stranka nastopila z izredno ostro kampanjo pod sloganom To deželo lahko očistimo nesnage, ki je še bolj silovito napadala imigrante in s čimer jim je uspelo prepričati sedem odstotkov Grkov, ki so odšli na volitve. S tem je stranka prvič vstopila tudi v nacionalni parlament in zasedla 21 poslanskih mest (na ponovnih volitvah se je ta delež zmanjšal na trenutnih 18 poslanskih mest). Kakšno politično kulturo gojijo v vrstah Zlate zore, je letošnjega junija na televizijskem soočenju v živo prikazal strankin poslanec Ilias Kasidaris. Potem ko se je zapletel v srdito polemiko s poslanko levičarske Sirize in poslanko komunistične partije, je prvi v obraz zlil kozarec vode, drugi pa prisolil tri klofute. Po dveh dneh je oznanil, da obe in tudi televizijsko postajo namerava tožiti, saj naj bi ga zlonamerno sprovocirali. Drugi poslanec, Artemis Matthaiopoulos, pa je v preteklosti sodeloval z nacipunk skupino Pogrom, katere repertoar vključuje pesmi, kot so Auschwitz, Fuck Anne Frank in Juden raus.
Širitev v Trst
Že konec septembra je Zlata zora odprla svojo pisarno v New Yorku, njen cilj je nagovarjanje tamkajšnje grške manjšine (v Združenih državah naj bi živelo okrog tri milijone ljudi z grškimi predniki). V teh dneh pa je bila še v Trstu odprta sestrska organizacija. Alessandro Gardossi, nekdanji sekretar pokrajinskega odbora fašistične stranke Forza Nuova, se je namreč proglasil za vsedržavnega sekretarja te stranke. Gardossi pa že začenja pogovore z drugimi fašističnimi strankami, a dogovor z njimi je za zdaj malo verjeten. V stranki poudarjajo, da je tako, kot so Italijani, tudi on proti varčevalnim ukrepom in žrtvam ter da se namesto tega zavzemajo za blagostanje in srečo državljanov.
Enega ključnih nasprotnikov stranka vidi v bankah in poudarja, da je krizo sprožil pohlep ameriških investicijskih bank. Kot rešitev iz krize v italijanski Zlati zori zagovarjajo vrnitev k nekdanji valuti, italijanski liri. Z njo naj bi poplačali svoje upnike in jo tiskali po potrebi. Prav tako v stranki terjajo temeljito preobrazbo sodnega in kaznilniškega sistema ter zahtevajo, da bi priseljenci kazni morali odslužiti v svojih domačih državah.