Grška vlada podprla referendum

Kot je po sedemurnem izrednem srečanju grških ministrov sporočil tiskovni predstavnik vlade Eilas Mosijalos, bo referendum kakor hitro bo možno. "Če ljudje ne bodo hoteli novega dogovora, ne bo sprejet" Premier George Papandreu je na izrednem srečanju članov svoje vlade, ki ga je sklical v torek zvečer, vztrajal, da je referendum potreben. "Referendum bo dal jasen mandat, pa tudi jasno sporočilo v in zunaj Evropske unije o naši evropski poti in našem članstvu v območju evra," je poudaril. "Če ljudje ne bodo hoteli novega dogovora, ne bo sprejet," je ponovil. Dodal je, da so mu pri njegovih odločitvah pomagali evropski kolegi, ki so tudi izrazili podporo prizadevanjem njegove države. V petek še glasovanje o zaupnici vladi Papandreu je razpis referenduma nepričakovano napovedal v ponedeljek zvečer. Obenem je napovedal tudi glasovanje o zaupnici, ki naj bi bilo v petek in so ga ministri prav tako potrdili davi. Vlada je prepričana, da bo znova dobila zaupnico in bo lahko nadaljevala svoje načrte. Papandreujeva vladajoča stranka Pasok ima sicer v 300-članskem parlamentu v Atenah le tesno večino dveh glasov. Nemčija in Avstrija Grčiji zažugali z neizplačilom zadnje tranše posojila Nemčija in Avstrija sta grško vlado medtem opozorili, da odločitev o izplačilu zadnje tranše posojila Atenam še ni dokončna. Uradni govorec nemškega finančnega ministra Wolfganga Schäubla je v Berlinu poudaril, da je izplačilo zadnjega obroka posojila Grčiji, vrednega osem milijard evrov, odvisno od izida pogovorov, ki bodo na mednarodni ravni potekali v prihodnjih dneh.

Tudi avstrijska finančna ministrica Maria Fekter je opozorila, da izplačilo šeste tranše lani dogovorjenega 110 milijard evrov težkega posojila Atenam glede na trenutne "dramatične okoliščine" ni gotovo. Kot je tudi dejala, bodo finančni ministri EU, ki se bodo prihodnji teden zbrali v Bruslju, "pozorno poslušali, kaj imata o tem povedati Mednarodni denarni sklad (IMF) in Evropska centralna banka".

Nemška kanclerka Angela Merkel pa je pred srečanjem s francoskim predsednikom Nicolasom Sarkozyem, vodji evropskih institucij in IMF ter s predstavniki Grčije v Cannesu dejala, da Evropa od Grčije pričakuje jasna pojasnila o tem, kako namerava implementirati ukrepe, dogovorjene na vrhu v Bruslju 27. oktobra.

Merklova ima rada Grčijo, "kadar se ta vede razumno" "Tisto, kar je za nas pomembno, je akcija. Minuli teden smo dosegli dogovor o reševalnem svežnju za Grčijo. In evropska stran, vsaj Nemčija, želi implementirati ta načrt," je dejala kanclerka. Povedala je še, da ima rada Grčijo, "kadar se ta vede razumno".

Francoski premier Francois Fillon je medtem izrazil obžalovanje, da se je Grčija odločila za "enostranski" razpis referenduma. Dodal je, da morajo Grki, če želijo obdržati evro, to povedati hitro in jasno.

Ploha kritik z vseh koncev sveta Očitki na račun Papandreua oz. grškega referenduma po Evropi dežujejo že cel dan. Predstavniki držav območja evra so jezni predvsem zato, ker naj jih grški predsednik vlade med pogajanji pred vrhoma EU in območja evra minuli teden ne bi obvestil o referendumski nameri.

A Papandreu je te očitke zavrnil. Kot je pojasnil prek uradnega govorca Iliasa Mossialosa, je o svojih namenih obvestil evropske partnerje. Pri tem je priznal, da ni podal časovnice napovedi referenduma, saj da je bilo to "zaupno".

Juncker: Padec referenduma bi lahko sprožil bankrot Aten Prvi odzivi so sicer po pričakovanjih prišli iz EU. Predsednik Evropske komisije Jose Manuel Barroso in predsednik Evropskega sveta Herman Van Rompuy sta v skupni izjavi izpostavila, da imata polno zaupanje v Grčijo, "da bo spoštovala sprejeti dogovor". Šef evroskupine, luksemburški premier Jean-Claude Juncker je menil, da bi lahko padec referenduma sprožil bankrot Aten.

Barroso: Posledice zavrnitve pomoči nepredvidljive Barroso je sicer v Cannesu "zelo iskreno" pozval k narodni in politični enotnosti v Grčiji. Ob tem je opozoril, da bi imela zavrnitev nedavnega evropskega dogovora o pomoči državi "nepredvidljive posledice", ki pa bi bile za Grke vsekakor bolj boleče kot v primeru sprejetja pomoči.

Barroso zato pozval grško vlado in politične voditelje, naj pokažejo, da so si pripravljeni prizadevati za politično enotnost in za široko podporo izvedbi programa v pomoč Grčiji. "Včeraj je bila ta podpora pomembna, danes pa je absolutno nujna," je sklenil Barroso.

Sarkozy: Referendum je presenetil vso Evropo Francoski predsednik Sarkozy je v torek povedal, da je referendum "presenetil vso Evropo". Po njegovem mnenju so ukrepi, sprejeti na vrhu, edini, ki lahko rešijo Grčijo. Da na pogajanjih pred vrhoma s strani Grčije niso bili obveščeni o tej možnosti, so bili kritični tudi drugi evropski voditelji.

Kitajska je pripravljena pomagati Uradni govorec kitajskega zunanjega ministrstva Hong Lei je dejal, da je Peking referendumsko napoved Grčije vzel na znanje, da pa upa, da se bo Evropa držala načrta in bo izvedla napovedane ukrepe za rešitev skupne evropske valute. Poleg tega je Hong znova opozoril na pripravljenost Kitajske na pomoč območju evra. "Kitajska je pripravljena preučiti možnosti za sodelovanje v boju zoper dolžniško krizo," je dejal in dodal, da bo država nadaljevala z velikimi naložbami na trg EU.

Da morajo države z evrom čim prej implementirati dogovor, sprejet na vrhu 27. oktobra, je po novici, ki je v ponedeljek prišla iz Aten in pretresla kapitalske trge, dejal tudi Jay Carney, uradni govorec ameriškega predsednika Baracka Obame. "Dejstvo je, da ima območje evra dovolj zmogljivosti za spopad s krizo, za izhod iz nje pa mora nujno implementirati zelo pomembne rešitve, ki so jih voditelji sprejeli minuli teden," je dodal Carney.

"Referendum ni bil del prehodnega dogovora" Načrt Papandreua za izvedbo referenduma, ki ga je podprla tudi grška vlada, je "zmedel ljudi", pa se je na dogajanje odzval japonski finančni minister Jun Azumi. Kot je spomnil, referendum ni bil del predhodnega dogovora. Z "zmedo" je tudi predstavnik japonske vlade namignil na paniko, ki je v torek zajela kapitalske trge. Borze po svetu so namreč zabeležile krepke padce.

Evro območje - glavni vir zaskrbljenosti za svetovno gospodarstvo Indijski premier Manmohan Singh je medtem poudaril, da je kriza območja evra glavni vir zaskrbljenosti za svetovno gospodarstvo. Po njegovih besedah sta vrhova EU in območje evra minuli teden pomagala obnoviti zaupanje vlagateljev, vendar pa bodo morali evropski voditelji narediti še več. "Sprejeti bo treba težke odločitve, in to hitro," je navedel.

"Kot da bi vrgli bombo na finančne trge" "Če bodo Grki izvedli referendum, bo to tako, kot da bi vrgli bombo na finančne trge," pa je napoved grškega predsednika vlade komentiral guverner tajvanske centralne banke Perng Fai-nan.

Celovita rešitev krize vključuje tudi dogovor z bankami za znaten odpis dolga Dogovor o celoviti rešitvi krize v območju evra vključuje dogovor z bankami za znaten odpis grškega dolga, dokapitalizacijo bank in krepitev reševalnega sklada za preprečitev širjenja krize.

Ob prispevku iz javnih sredstev v višini 130 milijard evrov in pristanku bank na 50-odstotni odpis nominalne vrednosti grških državnih obveznic se bo grško dolžniško breme s 160 odstotkov do 2020 zmanjšalo na 120 odstotkov bruto domačega proizvoda (BDP).

Članice območja evra in Mednarodni denarni sklad (IMF) bodo Grčiji v drugem paketu v zameno za nadaljevanje strogih varčevalnih in reformnih ukrepov do leta 2014 zagotovili novih 100 milijard evrov pomoči iz javnih sredstev iz sklada za zaščito evra (EFSF), vključno z dokapitalizacijo grških bank, poleg tega pa bo javni sektor prispeval še 30 milijard evrov v zameno za pristanek bank na odpis vrednosti grškega dolga.