SiolNET. Novice Svet
0

termometer

  • Messenger
  • Messenger

Grožnje islamistov balkanskim državam

0

termometer

Na seznamu iskanih teroristov je tudi državljan Bosne, v Albaniji so grozilno sporočilo poslali ministru.

Napad Enesa Omeragića na vojake v Sarajevu nekaj dni po pariških napadih je pozornost ponovno preusmeril na islamske skrajneže na Balkanu. K temu je svoje dodala še grožnja Islamske države, da bo napadla vse države koalicije proti IS, med katerimi so bile naštete tudi države na Balkanu.

Mediji in politiki so nenadoma ponovno začeli govoriti o tem, da so teroristični napadi na Balkanu mogoči. Ruski veleposlanik v Beogradu Aleksandar Čepurin je pred nekaj dnevi izjavil, da mora biti Islamska država v Siriji uničena, sicer bo prišla na "Balkan, Kavkaz in vse dele sveta, kjer živijo muslimani".

O nevarnosti džihada na Balkanu so pisali tudi ameriški mediji. "S številnim muslimanskim prebivalstvom in slabim gospodarstvom na Balkanu narašča strah pred terorizmom. Grožnja je resnična, vsa regija je dovzetna za radikalizacijo," so zapisali v Washington Timesu.

Kako resna nevarnost za države Balkana so islamisti?

Znani podatki o borcih in skrajnežih To, da v balkanskih državah obstajajo skupine pripadnikov skrajnega islama, je znano že nekaj let. Bosanski notranji minister je po napadu v Sarajevu dejal, da je v njihovi državi okoli 3.500 pripadnikov najradikalnejših islamskih skupin. Po navedbah Jutarnjega lista je številka precej višja. Hrvaški obveščevalci ocenjujejo, da je v zadnjih petnajstih letih na območju Balkana nastala mreža celic radikalnih islamskih skupin, ki niso več le v Bosni, temveč tudi na Kosovu, v Makedoniji, Srbiji, Albaniji. Samo v Bosni naj bi obstajalo 28 celic vehabitov.

Tudi to, da so v Sirijo odhajali borci iz balkanskih držav, je znano. Glede na število prebivalcev je Bosna na četrtem mestu na svetu po odstotku borcev v vrstah IS – bilo naj bi jih okoli 700. Takoj za Bosno je Kosovo. Samo letos je od tam v IS odšlo 83 borcev. Obveščevalci ocenjujejo, da so muslimani na Kosovu in v Albaniji celo bolj radikalni od tistih v Bosni. V Bosni je islamska skupnost enotna v obsodbi skrajnežev, medtem ko v Makedoniji in Albaniji ni tako. V zahodni Makedoniji so na primer močni radikalni islamisti.

Posebnost je tudi Sandžak, kjer je center radikalnega islama, ki sega tako v Bosno kot tudi Srbijo in Črno goro. V Sandžak se je preselil del radikalcev iz drugih predelov Bosne.

Bosanski državljan na seznamu iskanih teroristov Ameriški obveščevalci so identificirali vodjo potencialnih balkanskih teroristov. To naj bi bil Nusret Imamović, k je deloval v Bosni. Bosanska policija ga je nekajkrat aretirala zaradi širjenja radikalnih idej, a so ga vedno izpustili. Zdaj je v Siriji, kamor so že prej pobegnili njegova žena in štirje otroci, Američani pa so ga vpisali na seznam najbolj iskanih teroristov kot vodjo teroristov v Bosni. Poleg Imamovića je radikalno deloval tudi Bilal Bosnić, ki je bil pred nekaj tedni v Bosni obsojen na sedem let zapora zaradi podpihovanja terorizma.

Po napadih v Parizu je balkansko javnost razburila stran Vijesti Ummeta, ki jo ureja Nedžad Balkan z Dunaja. Na njej so slavili napade v Parizu in pozivali k boji tudi v državah Balkana. Dunaj sicer velja za center, od koder vodijo in financirajo vsa radikalna gibanja na Balkanu.

V Bosni letos trije napadi Hrvaški obveščevalci menijo, da so najbolj ogrožene države za napade Bosna, Kosovo in Albanija. Cilj IS in radikalnih skupin je onemogočiti skupno življenje muslimanov in kristjanov, zato bi bili napadi v teh treh državah kot nalašč.

V Bosni, kjer so bili letos že trije teroristični napadi, je glavna težava to, da zaradi nacionalnih in političnih delitev državne institucije ne delujejo, kot bi morale. "Resnica je, da ni politične volje za reševanje težav potencialnega terorizma," je za Radio svobodna Evropa dejal profesor na sarajevski fakulteti za kriminalistiko Goran Kovačević. Po navedbah Daily Stara je Bosna tudi država, kjer perejo denar terorističnih organizacij, česar oblasti niso resneje raziskale.

Orožje prišlo iz Srbije Srbija je bila posredno vpletena v napade v Parizu, saj je iz nje prišlo uporabljeno orožje. To ni bilo povezano z radikalnimi islamisti, temveč kriminalci. Kljub temu so v Srbiji uvedli dodatne varnostne ukrepe. Politični in vojaški analitik Ljubodrag Stojadinović je za srbsko televizijo dejal, da neposredna nevarnost terorističnih napadov v Srbiji ne obstaja, bi pa morali delovati v smeri deradikalizacije centrov ekstremistov.

Tudi na Hrvaškem so povečali stopnjo pripravljenosti. Še pred napadi v Parizu je ministrstvo za notranje zadeve kot tvegano zaradi mogočega terorističnega napada označilo gledališko igro Michela Houellebecqa, ki so jo igrali na Dubrovniških poletnih igrah. Sprva so predstavo odpovedali, nazadnje pa so jo odigrali pod veliko policijsko zaščito.

V Albaniji grozijo Rdeče brigade Boj proti rekrutiranju in radikalizaciji so napovedale tudi oblasti na Kosovu. Tam so ljudi pozvali, naj se zaradi možnosti terorističnih napadov ne udeležujejo množičnih javnih prireditev. Posebno nevarnost predstavljajo povratniki s sirskih bojišč. Za njih trdijo, da so odšli kot ekstremisti in se vrnili kot teroristi. Samo letos so začeli preiskavo proti 150 ljudem, ki jih sumijo povezav s terorizmom, prijeli pa so jih 80. V Albaniji je trenutno zaprtih devet skrajnežev, med njimi dva imama. Vsi so obtoženi rekrutiranja v teroristično organizacijo. Policija je tudi v tej državi povišala stopnjo pripravljenosti. Med drugim zato, ker je sporočilo z grožnjo terorističnih napadov dobil albanski notranji minister. Podpisala jo je skupina Brigadat e Kuqe oz. Rdeče brigade, ki je bila do zdaj znana le po grožnjah srbskim navijačem na tekmi med Albanijo in Srbijo.

Komentarji

Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.

Delite na:
Delite na: Facebook Twitter Viber Pinterest Messenger E-mail Linkedin