Frančišek ni rdeči papež

A papeževa stališča so kristalno jasna.

V svetovni, pa tudi slovenski javnosti so se začeli pojavljati komentarji z vprašanjem, ali papež nasprotuje kapitalizmu in tržnemu gospodarstvu. Nekateri na levici ga že označujejo za socialista, saj si želi "revno Cerkev za revne ljudi" in razmišlja o zaprtju vatikanske banke.

Čas hladne vojne Papež Frančišek je v nekaterih stvareh precej drugačen od svojega predhodnika, zdaj že svetega Janeza Pavla II. Papež Karol Wojtyla (1978–2005) je bil skupaj z ameriškim in sovjetskim predsednikom ključna politična figura, da se je zgodil zlom svetovnega komunizma. Ker je kot Poljak doživel komunizem in plansko gospodarstvo, je bil v svojem pontifikatu dosleden nasprotnik ne le komunizma, ampak tudi marksističnih in levičarskih idej iz Latinske Amerike. Papež Janez Pavel II. je tako teologijo osvoboditve, politično gibanje južnoameriških katoličanov, odločno zavrnil (1984 in 1986) skupaj s takratnim voditeljem vatikanske Kongregacije za nauk vere, kardinalom Josephom Ratzingerjem, poznejšim papežem Benediktom XVI. Motilo ju je predvsem spogledovanje z nasilništvom kot sredstvom za politični boj in samim marksizmom. Po drugi strani je bilo to obdobje hladne vojne, ko je Sovjetska zveza skušala izvažati komunizem v druge države na planetu, kar je ogrožalo zahodno demokracijo.

Frančišek drugačen od Benedikta in Janeza Pavla 24 let po padcu berlinskega zidu, ko je komunizem kot sistem ostal samo še v Severni Koreji, je hladna vojna samo še zgodovinski spomin. Novi papež nima predsodkov do teologije osvoboditve in ima s predstavniki gibanja redne stike. Celo zaupne, saj je ravno skupinici iz tega gibanja povedal znamenite besede: "Govori se o gejevskem lobiju. To je res. Ta je tu."

Papežu zdaj nekateri pripisujejo levičarstvo. V ameriških medijih analitiki postavljajo javna vprašanja, ali papež ne nasprotuje tržnemu gospodarstvu, in celo, ali sploh razume pojem svobodno gospodarstvo (na televiziji CNBS). Citirajo njegova stališča o revščini, ki posredno kažejo s prstom tudi na zahodne vlade. A odgovor na vse te dileme je Bergoglio dal že pred svojo izvolitvijo. Na vprašanja o svoji usmeritvi je jasno odgovarjal, da je katoličan, ter vedno povedal, da se ne strinja s homoseksualnimi porokami, splavom, ženskim duhovništvom in uporabo kontracepcije. Današnja vprašanja nekaterih komentatorjev na to temo so zato dobila odgovore že pred časom.

Frančišek odločno proti komunizmu in Chavezu V neavtoriziranem intervjuju z nekim ameriškim socialistično usmerjenim novinarjem, ki pa je bil pred kratkim umaknjen s spleta, Bergoglio odgovarja kot eden od osmih kardinalov, ki so imeli največ možnosti za izvolitev za papeža. Takratni kardinal za svetovno revščino ne kritizira zahodnih vlad, ampak politike, ki skrbijo le zase. Odločno odklanja tudi komunizem, ki je "povzročil več revščine, kot jo bodo vse korporacije skupaj povzročile v zgodovini človeštva". Odločno kritizira tudi pokojnega venezuelskega voditelja Huga Chaveza, ki ljudem daje ribe, a jim samim ne dovoli loviti rib. "Bojim se, da je Latinska Amerika izgubljena. Ljudje vse celine so pod nadzorom bloka militarističnih tako imenovanih socialističnih režimov, najbolj izrazito v Venezueli, Ekvadorju, Boliviji in Nikaragvi. Ljudje imajo na glavi nastavljeno pištolo," pojasnjuje papež.

Papež Bergoglio slaba novica za levico Po njegovem mnenju lahko Cerkev ljudi le izobražuje, da bodo postali ozaveščeni potrošniki, ki se bodo lahko branili pred zlorabami. Novinar mu pravi, da bi bila njegova izvolitev slaba novinca za levico. "Ne bom postal papež. Sem pa proti splavu. Nasprotujem evtanaziji. Gibanje za pravico do splava je kultura smrti. Nasprotujem demoničnim istospolnim porokam. Nasprotujem gejevskim posvojitvam, ker s tem diskriminira otroke. Izgnan sem bil iz Argentine pod vlado Cristine Kirchner, ampak zato ne gojim zamere. Kako je lahko to slaba novica?"

Tri skušnjave Cerkve Papeževo politiko ocenjuje tudi ameriški tednik Nathional Catholic Reporter. V zadnji številki komentator našteva tri največje skušnjave Cerkve: da evangelij postane ideologija, da se Cerkev spremeni v podjetje in da kleriki prevladajo nad laiki.