Haaško sodišče je objavilo razsodbo v primeru hrvaških generalov Anteja Gotovine, Ivana Čermaka in Mladena Markača.
Zaradi vojnih zločinov med in po operaciji Nevihta leta 1995 je Gotovino obsodilo na 24 let zapora, Markača pa na 18 let. Čermaka je sodišče oprostilo. Na Hrvaškem je razsodba sprožila osuplost. Odvetniki Gotovine in Markača so že napovedali, da se bodo pritožili na odločitev Mednarodnega sodišča za vojne zločine v nekdanji Jugoslaviji.
Čermak je bil že izpuščen na prostost
Gotovino in Markača je sodišče spoznalo kriva sodelovanja v zločinskem dejanju, katerega cilj je bil prisilno in za vedno odstraniti srbsko prebivalstvo z območij na Hrvaškem. Za Čermaka, ki so ga oprostili, je sodišče naložilo takojšnjo izpustitev na prostost. Gotovina in Markač sta glede na razsodbo sodišča kriva izgona, deportacije, ropa, uničevanja, umorov, nečloveških dejanj in okrutnega ravnanja, oproščena pa sta bila nasilnega preseljevanja ljudi.
"S svojimi postopki je znatno prispeval k skupnemu zločinskem podvigu"
Sodišče je ocenilo, da je Gotovina "s svojimi postopki znatno prispeval k skupnemu zločinskem podvigu", ter da se je udeležil "skupnega zločinskega podviga" in prispeval k temu. Sklenili so, da je Gotovina, kot poveljnik operacije na območju Splita vključno s Kninom, zahteval "kaznovalne" napade na Knin, Gračac, Benkovac in Obrovac. Obenem ni preprečil niti kaznoval storilcev zločinov.
Tudi Markač je obsojen zaradi skupnega zločinskega podviga in nadzora posebnih policijskih enot ter ker je zahteval topniški napad na Gračac. Tudi njega so obsodili zaradi tega, ker ni storil ničesar, da bi razkril storilce vojnih zločinov med pripadniki enot, katerim je poveljeval, niti jim ni preprečil zločinov. V primeru Čermaka, je sodišče sklenilo, da nekdanji civilni upravnik osvobojenega območja Knina ni odgovoren za zločine, ki so v obtožnici. Dodali pa so, da je prevaral mednarodno skupnost glede ukrepov, ki naj bi jih storili zaradi preprečevanja zločinov nad Srbi.
Oproščeni Čermak spet nazaj na Hrvaškem
Hrvaški general Ivan Čermak se je že vrnil v domovino. Ob prihodu na zagrebško letališče pa je napovedal, da bo še naprej pomagal obema generaloma, ki sta bila obsojena, in da bo njuna "podaljšana roka". Čermak je na zagrebško letališče prispel okoli 18.15, na letališču pa ga je pričakala tudi hrvaška premierka Jadranka Kosor. Kot je povedal zbranim novinarjem, so bili vsi trije, tudi Ante Gotovina in Mladen Markač, v šoku, ko je sodnik prebral sodbo. Sodba je bila presenečenje za vse, Gotovina in Markač pa sta dan na sodišču prenesla stoično in hrabro, je povedal.
Razsodbo je označil za veliko krivico. "V bistvu gre za zaključne besede tožilstva," je dejal. "Nihče na Hrvaškem se ob tej razsodbi ne more počutiti dobro," je dodal. Ocenil je, da je bila sodba "šele prvi polčas" in nakazal, da sledi pritožba. Bodo pa morali zdaj mirno opraviti analizo, kje so bile storjene napake v obrambi, in to popraviti v pritožbenem procesu, je dejal.
Sicer je dodal še, da tudi njega zdaj čaka še "drugi polčas". Čeprav je po dvanajstih letih "nategovanj" s haaškim sodiščem, štirih letih zapora in treh in pol letih hišnega pripora spet na prostosti, zanj zadeva še ni končana, je poudaril.
Solze na Trgu bana Jelačića
Predvajanje razsodbe je na velikem zaslonu na osrednjem zagrebškem Trgu bana Josipa Jelačića spremljalo približno 1500 ljudi. Objavo kazni Gotovini in Markaču so pospremili s klici negodovanja, nekateri so tudi jokali. Oprostilno razsodbo Čermaku so pospremili s ploskanjem. Predstavniki organizacije Stop pregonu hrvaških veteranov, ki so organizirali shod, so zahtevali odgovornost sedanje vlade in nekaterih bivših hrvaških državnih voditeljev. Napovedali so, da bodo v soboto nadaljevali proteste.
Hrvaški predsednik Josipović je bil nad sodbo osupel
Hrvaški predsednik Ivo Josipović je v izjavi dejal, da je, "tudi sam osupel" nad razsodbo, ki predstavlja "resen politični in pravni akt", ker vključuje tudi hrvaški državni in vojaški vrh v času operacije Nevihta. Poudaril je, da združeno zločinsko dejanje ne obstaja in da odločitev ne postavlja pod vprašaj legitimnosti in legalnosti hrvaškega boja za neodvisnost v vojni, vključno z Nevihto. Pričakuje, da bodo po pritožbah uspeli izpodbiti trditve tožilstva, posebej tiste, ki temeljijo na političnih in zgodovinskih ocenah.
Kosorjeva je napovedala pritožbe na razsodbo
Tudi premierka Jadranka Kosor je poudarila, da je nesprejemljiva ocena haaškega sodišča, da je bilo nekdanje hrvaško državno vodstvo del združenega zločinskega dejanja. "Moja vlada bo storila vse, da bo izničila omenjene ocene na drugostopenjskem svetu haaškega sodišča," je povedala.
SDP ne priznava inkriminacije zločinskega dejanja
Predsednik opozicijske SDP Zoran Milanović je v saboru izjavil, da socialdemokrati ne priznavajo inkriminacije združenega zločinskega dejanja. Obenem je poudaril, da hrvaška generala ne bi bila kaznovana, če bi Hrvaška po Nevihti delovala kot pravna država in kaznovala vojne zločine.
Predsednik sabora: Gotovina in Markač nista zločinca
Predsednik hrvaškega sabora Luka Bebić je ocenil, da je haaška odločitev politična razsodba domovinski vojni in legitimnim osvobodilnim operacijam hrvaške vojske. Izpostavil je, da Gotovina in Markač nista zločinca.
Tadić: Haaško sodišče je postopalo v skladu s pravom
Srbski predsednik Boris Tadić je v odzivu na obsodbo dejal, da je sodišče postopalo v skladu s pravom. "Če imamo kazni primerne zločinu, ki je bil storjen, potem imamo večje možnosti za spravo med državljani na območju jugovzhodne Evrope," je Tadić izjavil v Kraljevu.
"Sodba Gotovini govori o značaju vojne na Hrvaškem"
Predsednik Republike srbske Milorad Dodik pa je v Banja Luki izjavil, da sodba odpravlja stereotipe o tem, da so se samo Srbi vojskovali organizirano, ostali pa "posamezno in samo ob določenih priložnostih".
Društva srbskih beguncev iz Hrvaške so sodbo pozdravila in izrazila upanje, da bo pripeljala do preložitve vstopa Hrvaške v EU, dokler ne bo sprejeta celovita, pravična in trajna rešitev premoženjskih in številnih drugih težav pregnanih Srbov.
EU: Sodelovanje s Haagom ostaja ključno za napredek Hrvaške
V Evropski komisiji pa so poudarili, da se pogajanja s Hrvaško nadaljujejo ne glede na razsodbo haaškega sodišča in da od Hrvaške pričakujejo nadaljnje sodelovanje s Haagom. "Popolno sodelovanje s haaškim sodiščem ostaja ključno za zaprtje poglavja o pravosodju," so poudarili.
Sojenje trojici hrvaških generalov se je začelo pred dobrimi tremi leti, 11. marca 2008. Čermak in Markač sta v zaporu haaškega sodišča od 11. marca 2004, Gotovina pa od 10. decembra 2005.