Sreda, 3. 7. 2024, 10.48
2 dneva, 7 ur
Fajonova bo v Braziliji krepila odnose in predavala
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
0,16
Obisk Fajonove je sicer drugi obisk slovenskega zunanjega ministra v Braziliji po vzpostavitvi diplomatskih odnosov med državama leta 1992.
Zunanja ministrica Tanja Fajon se danes odpravlja na tridnevni uradni obisk v Brazilijo, kjer se bo med drugim sestala s svojim tamkajšnjim kolegom Maurom Vieirom ter vodstvom slovensko-brazilske in slovensko-argentinske gospodarske zbornice. Glavni namen obiska je krepitev dvostranskih odnosov med državama.
Z Vieirom se bo ministrica sestala v četrtek v prestolnici Brasilia, kjer bosta preučila možnosti krepitve tako dvostranskega sodelovanja kot sodelovanja v multilateralnih forumih. Srečanje bo po napovedih ministrstva priložnost za izmenjavo mnenj o globalnih in regionalnih vprašanjih, s poudarkom na Bližnjem vzhodu, Ukrajini, Zahodnem Balkanu in Latinski Ameriki.
Poleg tega bo Fajonova obiskala brazilski kongres, kjer se bo srečala s člani skupine prijateljstva Slovenija-Brazilija, udeležila pa se bo tudi sprejema na slovenskem veleposlaništvu v Braziliji.
V petek bo nato predavala na diplomatski akademiji Rio Branco v Brasilii, zvečer pa bo nastopila na think-tanku centra za mednarodne odnose CEBRI v Sao Paulu. Dan bo sklenila na srečanju z vodstvom slovensko-brazilske (SLOBRAZ) in slovensko-argentinske (SLOAR) gospodarske zbornice.
V soboto bo ministrica obiskala še slovenski dom v Sao Paulu in se srečala s predstavniki tamkajšnje slovenske zveze, ki šteje okoli 400 članov. Celotna skupnost Slovencev v Braziliji medtem šteje od tri tisoč do pet tisoč oseb, so še sporočili z ministrstva za zunanje in evropske zadeve (MZEZ).
Poleg trgovine potencial za nadgradnjo odnosov obstaja na področju znanosti in raziskav, obstaja pa tudi obojestranski interes za krepitev sodelovanja na področju infrastrukture, tehnologije obnovljivih virov energije, turizma, digitalizacije in umetne inteligence. Sodelovanje bi se lahko okrepilo tudi pri okoljskih vprašanjih in na področju prehranske varnosti, izpostavljajo na MZEZ.
