Torek, 19. 11. 2024, 7.40
58 minut
Vojna v Ukrajini
Evropski parlament na izrednem zasedanju ob tisoč dneh vojne v Ukrajini
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,42
Odkar je Rusija 24. februarja 2022 začela obsežno invazijo na Ukrajino, Evropska unija odločno podpira Ukrajino in obsoja rusko agresijo.
Evropski parlament se bo danes sešel na izrednem zasedanju v Bruslju, s katerim bodo obeležili tisoč dni ruske invazije v Ukrajini. Evropske poslance bo ob tej priložnosti prek video povezave iz Ukrajine nagovoril ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski. Ukrajina bo tudi osrednja tema zasedanja obrambnih ministrov EU.
6.30 Ob tisoč dneh ruske agresije v VS ZN pozivi za mir v Ukrajini
6.15 Evropski parlament na izrednem zasedanju ob 1000 dneh vojne v Ukrajini
6.30 Ob tisoč dneh ruske agresije v VS ZN pozivi za mir v Ukrajini
Članice Varnostnega sveta ZN so v ponedeljek na zasedanju o Ukrajini po tisoč dneh ruske agresije pozivale k pravičnemu miru, ameriška veleposlanica pa je zagotovila nadaljevanje ameriške vojaške pomoči vse do konca sedanje vlade Joeja Bidna. Državni sekretar Marko Štucin je skupaj z drugimi opozarjal tudi na prihajajočo zimo.
Marko Štucin
"Jutri obeležujemo tisoč dni smrti, uničevanja in razseljevanja ter tisoč dni nedejavnosti tega sveta," je dejal Štucin in omenil, da je pred kratkim obiskal Ukrajino in se soočil z resnostjo položaja za civilno prebivalstvo pred tretjo zimo v času ruske agresije.
"V prvi polovici letošnjega leta je v Ukrajini umrlo trikrat več ljudi, kot pa se jih je rodilo," je dejal in omenil, da je obiskal tudi množičen grob v Buči, kjer je pokopanih 508 Ukrajincev.
"Tisoč dni razpravljamo o žrtvah vojne in vsakič sledita molk in nekaznovanost. Vsak dan nedejavnosti tega sveta zmanjšuje integriteto mednarodnega prava," je dejal Štucin v Varnostnem svetu, ki ne more zahtevati konca vojne in umika Rusije iz Ukrajine, ker ima država agresorka pravico do veta.
"Čim prej potrebujemo pravičen in trajen mir, ki ne bo na škodo mednarodnega prava in bo temeljil na Ustanovni listini ZN ter varoval ukrajinsko suverenost, neodvisnost in ozemeljsko celovitost v okvirju njenih mednarodno priznanih meja. Ukrajina se mora kot napadena država strinjati z mirovnim načrtom," je dejal Štucin in zagotovil, da bo Slovenija Ukrajino podpirala do konca vojne.
Za podoben pravičen mir so se na zasedanju na visoki ravni zavzeli tudi drugi govorniki z redkimi izjemami. Kitajska je denimo zahtevala le mir, ruski veleposlanik Vasilij Nebenzija pa je kot vedno napadal Ukrajino in dejal, da je zasedanje nepomembno ter le priložnost za neutemeljene napade na Rusijo. Američanka Linda Thomas-Greenfield je dejala, da bo ob koncu vojne suverena, neodvisna in demokratična Ukrajina nadzirala svoje mednarodno priznano ozemlje in nadaljevala pot v evro-atlantske ustanove, kot je zveza Nato. Napovedala je, da bodo ZDA v kratkem naznanile dodatno varnostno pomoč Ukrajini.
Ukrajinski zunanji minister Andrij Sibiha je zavrnil možnost miru, v katerem bi Ukrajina Rusiji prepustila svoje ozemlje, in novinarjem povedal, da bo odločitev predsednika ZDA Bidna o zeleni luči za uporabo ameriških raket za napade v Rusiji spremenila igro. "Dlje kot lahko napademo, krajša bo ta vojna," je dejal.
Ukrajinski zunanji minister Andrii Ivanovych Sybiha.
Generalna podsekretarka ZN za politične zadeve Rosemary DiCarlo je v imenu generalnega sekretarja Antonia Guterresa prebrala njegov govor, v katerem pravi, da se po tisoč dneh smrt, uničevanje in obup nadaljujejo za milijone Ukrajincev.
Guterres je obsodil naraščanje žrtev med civilisti in zadnji ruski napad konec tedna s 120 raketami in 90 droni na energetsko infrastrukturo. "Takšni napadi za prebivalce Ukrajine ustvarjajo najhujšo zimo od začetka vojne," meni Guterres, ki v svojem govoru navaja, da so Rusi v Ukrajini uničili ali poškodovali 1.358 šol in 580 zdravstvenih objektov.
Vojna je doslej po podatkih ZN zahtevala 12.164 življenj med ukrajinskimi civilisti, več kot deset milijonov pa jih je zapustilo domove. Podsekretarka DiCarlo je navedla, da bo celotna generacija ukrajinskih otrok brez normalne izobrazbe, četrtina ozemlja države pa je onesnažena z minami. "Skrajni čas je za pravičen mir v skladu z Ustanovno listino ZN, mednarodnim pravom in resolucijami Generalne skupščine," je dejala.
Predstavnik Južne Koreje je v svojem nastopu posebej opozoril na prisotnost vojakov Severne Koreje v Rusiji. Dodal je, da je Severna Koreja od avgusta lani v Rusijo poslala 20 tisoč kontejnerjev vojaške pomoči ter okrog 11 tisoč vojakov, ki jih je Rusija namestila v regiji Kursk.
6.15 Evropski parlament na izrednem zasedanju ob tisoč dneh vojne v Ukrajini
Kot je pred dnevi ob napovedi zasedanja sporočila predsednica parlamenta Roberta Metsola, bo Evropski parlament obeležil "tisoč dni poguma ukrajinskega ljudstva".
Ukrajinski predsednik je Bruselj nazadnje obiskal oktobra, ko je na vrhu EU predstavil svoj načrt za zmago oziroma strategijo za končanje vojne.
Odkar je Rusija 24. februarja 2022 začela obsežno invazijo na Ukrajino, Evropska unija odločno podpira Ukrajino in obsoja rusko agresijo. Proti Rusiji je uvedla sankcije, Kijevu pa zagotavlja obsežno politično, humanitarno, vojaško in finančno pomoč.
Evropski parlament je bil tudi močan podpornik prizadevanj Ukrajine, da bi se pridružila Evropski uniji. Ukrajina je skupaj z Moldavijo pristopna pogajanja začela konec junija.
Poleg tega so evroposlanci odločno podprli stališče, da mora Rusija finančno nadomestiti uničenje, ki ga je povzročila v Ukrajini, in da bi morala EU za to uporabiti zaplenjeno rusko premoženje. Od leta 2021 je Evropski parlament sprejel vrsto resolucij v zvezi z Ukrajino, še poudarjajo v tej instituciji.
Nadaljnja vojaška podpora Ukrajini bo tudi v ospredju današnjega zasedanja obrambnih ministrov EU v Bruslju, zadnjega pod vodstvom visokega zunanjepolitičnega predstavnika Josepa Borrella.
