Epidemija se krepi: pri naših sosedih padajo črni rekordi

V Franciji bodo v več regijah, tudi v Ile-de-France, kjer leži prestolnica Pariz, v soboto za mesec dni uvedli omejitve gibanja, da bi zajezili širjenje novega koronavirusa, je danes sporočil francoski premier Jean Castex. Poudaril je, da omejitve ne bodo tako stroge, kot so bile ob prejšnjih dveh zaprtjih.

V teh regijah bodo zaprli nenujne trgovine, prepovedano bo zapuščati regije, pa tudi sicer bodo omejili gibanje na prostem, šole pa bodo ostale odprte. Rekreacija na prostem in sprehodi bodo dovoljeni na območju do 10 kilometrov od doma. Tako kot med prejšnjimi zaprtji pa bodo prebivalci tudi tokrat v prizadetih regijah morali svoj odhod od doma utemeljiti s pisnim potrdilom, tudi v primeru nujnih opravkov, je povedal.

Hkrati pa bodo začetek nočne policijske ure po vsej državi zaradi daljšega dneva premaknili z 18. na 19. uro. Castex je na novinarski konferenci pojasnil, da so se odločili za takšne ukrepe, ki bodo omogočili zajezitev epidemije, ne da bi morali ljudi "zapirati". Za ukrepe so se odločili zaradi naraščanja okužb med tretjim valom epidemije, ko se samo v pariški regiji na intenzivnih oddelkih zdravi 1200 bolnikov s covidom-19.

Minister za zdravje Olivier Veran je izpostavil, da se v pariški regiji na intenzivnih oddelkih zdravi več bolnikov, kot med drugim valom v novembru in da so bolnišnice polne. Pred skoraj natanko letom dni je francoski predsednik Emmanuel Macron odredil prvo zaprtje države med epidemijo covida-19, ki je bilo eno najstrožjih na svetu, drugo zaprtje je sledilo konec oktobra.

Ukrepi bodo ob pariški regiji veljali tudi v regiji Hauts-de-France na severovzhodu države ter v departmajih, ki mejijo na ti regiji, poroča televizija BFM-TV na svoji spletni strani. Veljali bodo v skupno 16 departmajih. Castex je še opozoril, da bodo nove omejitve lahko podaljšali in razširili tudi v druge dele države, poroča STA.

Več držav je po odločitvi Evropske agencije za zdravila (Ema) o cepivu proti covidu-19 proizvajalca AstraZeneca že sporočilo, da bodo nadaljevale cepljenje z njim. Med njimi so poleg Slovenije tudi Italija, Francija in Nemčija. Švedska in Norveška pa vztrajata pri prekinitvi, saj še preučujeta resne stranske učinke, ki jih je omenjala tudi Ema.

Italija bo cepljenje nadaljevala v petek, je dejal italijanski premier Mario Draghi. "Prednostna naloga vlade ostaja, da v čim krajšem času cepi čim več ljudi," je povedal po poročanju tujih tiskovnih agencij.

Za petek je nadaljevanje cepljenja s cepivom AstraZenece napovedal tudi francoski premier Jean Castex. "Tudi sam se bom cepil s tem cepivom, da bi pokazal, da mu lahko popolnoma zaupamo," je dejal.

V petek bodo začele s tem cepivom znova cepiti tudi Nemčija, Bolgarija, Latvija in Litva. V slednji se bo v ponedeljek z njim v znak zaupanja cepil tudi tamkajšnji politični vrh. Irska je medtem za petek napovedala svojo odločitev o nadaljevanju.

Španske oblasti pa so se odločile, da bodo cepljenje s cepivom, pri razvoju katerega je sodelovala tudi oxfordska univerza, nadaljevale prihodnjo sredo.

Švedska pa bo še za nekaj dni podaljšala prekinitev cepljenja z AstraZenecinim cepivom. Približno en teden po cepljenju je namreč umrla ženska, ki je bila pred tem zdrava. "Gre za primer krvnih strdkov v arterijah in venah ter obsežno krvavitev, to je neobičajna motnja strjevanja krvi, ki je v središču Emine preiskave," je povedala vodja oddelka za varnost zdravil na švedski agenciji za zdravila Veronica Arthurson.

Tudi norveške zdravstvene oblasti so se odločile, da še ne bodo obnovile cepljenja s cepivom podjetja AstraZeneca. Preučiti morajo namreč primere močnega imunskega odziva pri tistih, ki so bili cepljeni z njim in so razvili krvne strdke.

Ekipa norveških zdravnikov je namreč že pred odločitvijo Eme sporočila, da vidijo povezavo med cepivom in krvnimi strdki pri treh ljudeh, ki so jih hospitalizirali nekaj dni po cepljenju. Eden od njih je celo umrl. "Dobili smo rezultate, ki lahko razložijo klinični potek naših hospitaliziranih bolnikov," je povedal Paal Andre Holme iz bolnišnice v Oslu.

Pojasnil je, da so imeli bolniki močan imunski odziv, ki je sprožil protitelesa. Ta lahko vplivajo na trobmocite in tako sprožijo krvni strdek. Dejal je, da trenutno ne vidi druge možnosti, kot da je za to krivo cepivo AstraZenece. Je pa poudaril, da gre še vedno za indice.

Direktorica norveškega inštituta za javno zdravje Camilla Stoltenberg je po odločitvi agencije EU sporočila, da so z njo seznanjeni, a da bodo svojo odločitev o nadaljevanju sporočili konec prihodnjega tedna. "Ustavitev cepljenja z AstraZeneco ostaja v veljavi, dokler ne bomo imeli celovite slike razmer," je povedala. Na Emi so povedali, da teh rezultatov v danes objavljeni oceni niso upoštevali, saj so bili objavljeni prepozno.

Agencija je danes sporočila, da je njen odbor, pristojen za varnost, ugotovil, da je cepivo proti covidu-19 britansko-švedskega podjetja AstraZeneca varno in učinkovito. AstraZenecino cepivo ni povezano s splošnim povečanjem tveganja za tromembolične dogodke ali krvne strdke.

So pa med preiskavo začeli opažati majhno število primerov redke in neobičajne, a zelo resne motnje strjevanja krvi, kar je sprožilo bolj osredotočen pregled. Povezave med temi redkimi stranskimi učinki in cepivom niso mogli povsem izključiti. O tem so sprožili dodatno preiskavo, je povedala izvršna direktorica Eme Emer Cooke, piše STA.