SiolNET. Novice Svet
8,76

termometer

  • Messenger
  • Messenger

Lavrov: Obstaja resnična nevarnost tretje svetovne vojne #vŽivo

8,76

termometer

62. dan vojne v Ukrajini. Ruski zunanji minister Sergej Lavrov je včeraj dejal, da bodo nadaljevali mirovna pogajanja z Ukrajino, hkrati pa opozoril, da obstaja resnična nevarnost tretje svetovne vojne. Obrambni minister Matej Tonin in načelnik Generalštaba Slovenske vojske generalmajor Robert Glavaš sta se danes v vojaškem oporišču Ramstein v Nemčiji udeležila srečanja posvetovalne skupine za obrambo Ukrajine, ekipa Mednarodne agencije za jedrsko energijo (IAEA) na čelu z generalnim direktorjem Rafaelom Grossijem pa je danes, ob 36. obletnici najhujše jedrske nesreče v zgodovini človeštva, obiskala Černobil. 

Spremljamo dogajanje v Ukrajini:

21.02 Putin ob srečanju z Guterresem izrazil željo po nadaljnjih pogajanjih z Ukrajino
18.26 Rusija popolnoma prekinila dobavo plina Poljski 
17.44 Tonin in načelnik Generalštaba SV v Nemčiji o razmerah v Ukrajini
17.36 V ruskem napadu na Ukrajino več smrtnih žrtev 
16.59 Vodja ZN je dal predlog Rusiji
16.54 Putin Erdoganu: Mariupol je "osvobojen"
16.48 Most pri Odesi naj bi zadela raketa
15.04 Ruske in beloruske zračne sile začele skupno usposabljanje
13.58 Guterres v Moskvi za prekinitev ognja v Ukrajini
13.39 ZDA v Ramsteinu Ukrajini zagotovile mednarodno pomoč tudi po vojni
13.10 ZN letos pričakujejo več kot osem milijonov ukrajinskih beguncev
13.04 Eksploziji v Pridnestrju okrepili strahove pred ruskim posredovanjem
12.02 Kuleba: Ruske grožnje o tretji svetovni vojni kažejo na zavedanje o bližanju poraza v Ukrajini
11.13 Združeno kraljestvo ukinilo carine na blago iz Ukrajine
9.05 Ruska ofenziva na vzhodu Ukrajine se nadaljuje
7.50 Konca vojne še ni na vidiku
7.18 Lavrov opozoril na resnično nevarnost tretje svetovne vojne
6.07 ZDA bodo v Nemčiji gostile pogovore o dolgoročni varnosti Ukrajine
6.00 Delegacija IAEA na obisku v Černobilu

21.02 Putin ob srečanju z Guterresem izrazil željo po nadaljnjih pogajanjih z Ukrajino

Ruski predsednik Vladimir Putin je danes v Moskvi gostil generalnega sekretarja ZN Antonia Guterresa. Izrazil je željo po nadaljevanju pogajanj z Ukrajino in upanje, da bodo prinesla pozitiven rezultat. Po navedbah ZN se je "načeloma strinjal" s sodelovanjem ZN in Rdečega križa pri evakuaciji civilistov iz jeklarne Azovstal.

Ruski predsednik je Guterresu znova obširno pojasnil svojo utemeljitev za napad na Ukrajino, a hkrati dejal, da Rusija še vedno upa, da se bo spor v Ukrajini končal s pomočjo pogajanj. "Kljub dejstvu, da je vojaška operacija v teku, še vedno upamo, da bomo lahko dosegli napredek po diplomatski poti. Pogajanj nikoli ne zavračamo," je dejal Putin.

Pogovore v Istanbulu konec marca je označil kot znaten preboj, vendar je hkrati namignil, da so pogajanja v večini propadla po poročilih o pokolih civilistov v ukrajinskem mestu Buča. Pri tem je dodal, da so tovrstna poročanja zgolj provokacija in da ruska vojska z grozodejstvi v Buči nima ničesar, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

V zvezi s pristaniškim mestom Mariupol je Putin zatrdil, da v obleganem mestu trenutno ne potekajo ruske vojaške operacije. Hkrati je ukrajinske sile obtožil, da civiliste v tamkajšnji jeklarni Azovstal uporabljajo kot živi ščit, ruske sile pa jim v nasprotju z navedbami ukrajinske strani po njegovih besedah ne preprečujejo evakuacije, poroča britanski BBC.

Guterres pa je ruskemu predsedniku dejal, da je invazija na Ukrajino v popolnem nasprotju z ustavo in statutom ZN. Ob tem je izrazil tudi globoko zaskrbljenost zaradi humanitarnih razmer, podobno kot že pred tem v današnjem večurnem pogovoru z ruskim zunanjim ministrom Sergejem Lavrovom.

Putin pa je odvrnil, da Guterresevo zaskrbljenost popolnoma razume, vendar je pri tem dodal, da za aktualne nemire v Ukrajini krivi državni udar, ki je leta 2014 privedel do strmoglavljenja tedanjega proruskega predsednika Viktorja Janukoviča.

Putin se je sicer "načeloma strinjal" s sodelovanjem ZN in Mednarodnega odbora Rdečega križa pri evakuaciji civilistov iz jeklarne Azovstal, so po navedbah BBC še sporočili Združeni narodi. "Sledili bodo nadaljnji pogovori z Uradom ZN za usklajevanje humanitarnih zadev in ruskim obrambnim ministrstvom," je dodal tiskovni predstavnik ZN Stephane Dujarric.

18.26 Rusija popolnoma prekinila dobavo plina Poljski 

Največja poljska medijska hiša Onet je sporočila, da je Rusija popolnoma prekinila dobavo plina Poljski in da poteka krizno srečanje nacionalne naftne in plinske družbe PGNiG.

Navajajo, da je Poljska ena od držav, ki so zavrnile plačilo ruskega plina v rubljih.

17.44 Tonin v Nemčiji o obrambi Ukrajine

Matej Tonin je na srečanju v vojaškem oporišču Ramstein izrazil podporo Ukrajini v boju zoper rusko agresijo ter pripravljenost Slovenije, da pomaga tako humanitarno kot vojaško. Ob tem se je zavzel za boljšo koordinacijo med državami pri teh naporih, so sporočili z ministrstva za obrambo.

Ob robu srečanja je slovenski obrambni minister govoril z nemško kolegico Christine Lambrecht, in sicer o uresničitvi dogovora o sodelovanju med državami pri zagotavljanju obrambe za Ukrajino, so še dodali.

Kot je že pretekli teden poročala nemška tiskovna agencija dpa, naj bi Slovenija v skladu z omenjenim dogovorom v Ukrajino poslala tanke T-72 sovjetske izdelave, Nemčija pa bi v zameno Sloveniji dala oklepnike nemške izdelave iz lastnih zalog. Iz ministrstva za obrambo so takrat sporočili, da se pogajanja še nadaljujejo, javnost pa naj bi obvestili, ko bo dosežen dokončen dogovor.

Srečanje, na katerem so sodelovali predstavniki več kot 40 držav z vsega sveta, je gostil ameriški obrambni minister Lloyd Austin, ki je pretekli konec tedna obiskal Kijev, udeležil pa se ga je tudi obrambni minister Ukrajine Oleksij Reznikov.

Namen srečanja je bila predstavitev trenutnih vojaških razmer v Ukrajini ter mogočega nadaljnjega razvoja dogodkov. Udeleženci so izmenjali poglede o tem, kako dodatno okrepiti podporo Ukrajini, da bi se ta lahko še učinkoviteje zoperstavila brutalni ruski agresiji, še zlasti ko gre za vojaško pomoč.

17.36 V ruskem napadu na Ukrajino več smrtnih žrtev 

V ruskih zračnih napadih je bilo danes na jugu in vzhodu Ukrajine ubitih najmanj devet civilistov, več oseb pa je bilo ranjenih. Napadi prihajajo ob okrepljeni ruski strategiji napadov na ukrajinsko infrastrukturo, ta je bila samo v zadnjih 24 urah deležna skoraj 1.300 zračnih napadov, poroča nemška tiskovna agencija dpa.

V bombnem napadu v Harkovu na vzhodu Ukrajine so umrle tri osebe, sedem pa je bilo ranjenih, je na družbenem omrežju Telegram zapisal regionalni guverner Oleg Sinegubov in hkrati pozval prebivalce, naj bodo zelo previdni in naj ostanejo v zakloniščih, če je le mogoče, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Tri trupla so potegnili iz ruševin stavbe v mestu Popasna. Žrtve naj bi se pred ruskimi raketami zatekle v klet, a je bila stavba v napadu porušena, je dejal guverner Luganska Sergej Hajdaj.

Hkrati sta bili še dve osebi ubiti v ukrajinski regiji Doneck, šest jih je bilo ranjenih, je sporočil guverner regije Pavlo Kirilenko. Dodal je, da so ruske sile v mestu Avdijivka zadele bolnišnico, šolo in stanovanjske zgradbe. Tudi v Zaporožju je bila ubita ena oseba, ko so ruski izstrelki zadeli podjetje v južnem delu mesta.

Tiskovni predstavnik obrambnega ministrstva Igor Konašenkov je dejal, da sta bila uničena tudi dva ukrajinska protiletalska sistema, in dodal, da so ruske sile v zadnjih 24 urah obstreljevale skoraj 1.300 ciljev v Ukrajini.

Konašenkov je pozneje sporočil, da je ruska vojska z zračnimi napadi uničila štiri ukrajinska skladišča streliva na območju Slovjanska. Skupno so ruske letalske sile obstreljevale 32 vojaških objektov, je v torek zvečer v poročilu o razmerah povedal tiskovni predstavnik ruskega obrambnega ministrstva.

Topništvo in zračne sile so po navedbah Moskve danes zadeli 33 ciljev v Ukrajini. Med njimi so bili območja z večjo koncentracijo ukrajinskih vojakov, sistemi zračne obrambe ter skladišča streliva in goriva. Konašenkov je omenil tudi 200 ubitih vojakov in 40 uničenih vojaških vozil.

Obilice napadov je bila deležna tudi jeklarna Azovstal v ukrajinskem mestu Mariupol, ki so jo ruske sile po navedbah ukrajinske tiskovne agencije Ukrinform v zadnjih 24 urah napadle kar 35-krat, poroča španska tiskovna agencija EFE.

16.59 Vodja ZN je dal predlog Rusiji

Generalni sekretar ZN Antonio Guterres je predlagal, da bi tristranska skupina ZN, Kijeva in Rusije obravnavala humanitarna vprašanja v Ukrajini, a ruski zunanji minister pravi, da je še prezgodaj za posrednike v pogovorih.

Guterres je v torek v Moskvi na srečanju z ruskim zunanjim ministrom Sergejem Lavrovom predlagal ustanovitev skupine za nadzor varnosti humanitarnih koridorjev, ki bi vključevala predstavnike ZN, Rusije in Ukrajine.

Čim prej je treba razglasiti premirje in odpreti koridor za evakuacijo civilistov iz Mariupola in jeklarne Azovstal, je dejal Guterres, ki je prispel v Moskvo, da bi razpravljal o načinih za konec vojne v Ukrajini.

16.54 Putin Erdoganu: Mariupol je "osvobojen"

Mariupol je "osvobojen" in tam ni več bojev, je v torek v pogovoru s turškim kolegom dejal ruski predsednik Vladimir Putin in ukrajinske borce pozval, naj se predajo.

16.48 Most pri Odesi je zadela raketa

V eksploziji sta bila močno poškodovana cestni in železniški most čez izliv reke Dnjester na jugozahodu Ukrajine. Po poročanju ukrajinskih oblasti je most, ki stoji v bližini mesta Odesa, poškodovan zaradi raketnega napada. O žrtvah za zdaj ne poročajo. 

15.04 Ruske in beloruske zračne sile začele skupno usposabljanje

Ruske in beloruske zračne sile so danes začele štiridnevno skupno vojaško usposabljanje, je sporočilo belorusko obrambno ministrstvo. Na vajah so sodelovali častniki zračnih sil in obrambnih sil iz ruskega zahodnega vojaškega okrožja, poroča španska tiskovna agencija EFE.

"Med operativnim usposabljanjem se bodo reševala vprašanja medsebojnega sodelovanja med organi za nadzor letalstva in zračne obrambe pri načrtovanju ukrepov in določanju nalog za podrejene vojaške enote in podenote," je ministrstvo zapisalo v sporočilu.

Usposabljanje poteka med rusko invazijo na Ukrajino. Belorusija je ruski vojski dovolila uporabo svojega ozemlja, da je ta lahko s severa napadla Ukrajino, še navaja EFE.

13.58 Guterres v Moskvi za prekinitev ognja v Ukrajini

Generalni sekretar Združenih narodov Antonio Guterres je danes na srečanju z ruskim zunanjim ministrom Sergejem Lavrovom v Moskvi pozval k prekinitvi ognja v Ukrajini. Opozoril je še, da vojna že vpliva na cene hrane in energije po svetu, piše nemška tiskovna agencija dpa.

Guterres je pozval k vzpostavitvi dialoga in sklenitvi premirja za mirno rešitev spora, o čemer naj bi govoril tudi z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom. Generalni sekretar ZN je na prvem obisku v Moskvi od začetka ruske invazije na Ukrajino.

Lavrov je na srečanju poudaril, da so se v zvezi z Ukrajino nakopičile težave, ki jih je treba razjasniti. Dejal je, da se na Zahodu pojavljajo težnje po vzpostavitvi monopolnega sveta. Guterres mu je odvrnil, da se zavzema za multipolarni svet.

V Kijevu so obisk generalnega sekretarja ZN v Moskvi ostro kritizirali. Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je izjavil, da "ne vidi nobene pravičnosti in logike" v tem, da je Guterres najprej odpotoval v Rusijo.

Po obisku v Rusiji bo generalni sekretar ZN prek Poljske odpotoval tudi v Ukrajino, kjer se bo v četrtek sestal z Zelenskim.

Guterres je do zdaj že večkrat zahteval vzpostavitev premirja v Ukrajini, Rusijo pa obtožil, da krši ustanovno listino Združenih narodov.

13.39 ZDA v Ramsteinu Ukrajini zagotovile mednarodno pomoč tudi po vojni

"Tu smo, da pomagamo Ukrajini zmagati v boju proti nepravični invaziji Rusije ter vzpostaviti obrambo za izzive prihodnosti," je na srečanju v ameriškem letalskem oporišču Ramstein v Nemčiji, ki ga gostijo ZDA in je posvečeno dolgoročnim varnostnim potrebam Ukrajine, zatrdil gostitelj, ameriški obrambni minister Austin Lloyd.

"Imperialna agresija" Rusije po njegovih besedah ne zadeva le Ukrajine in Evrope, temveč pomeni izziv vsakemu svobodnemu človeku na svetu. Upor Ukrajine je po drugi strani navdih za svobodni svet, je v nagovoru udeležencem po poročanju nemške tiskovne agencije dpa še dejal Austin.

ZDA, ki so že zdaj največji dobavitelj mednarodne vojaške pomoči Ukrajini, bodo po besedah Austina še naprej premikale gore, da bi lahko zadostile potrebam Kijeva. "Verjamemo, da lahko zmagajo, če bodo le imeli pravo opremo in pravo podporo," je poudaril Austin, ki je v nedeljo skupaj z ameriškim državnim sekretarjem Antonyjem Blinknom obiskal Kijev.

Nemška obrambna ministrica Christine Lambrecht je medtem potrdila poročanje medijev, da se je Berlin odločil neposredno v Ukrajino poslati oklepnike s protiletalskim orožjem tipa gepard, potem ko je postal tarča ostrih kritik zaradi svojega obotavljanja pri pošiljanju težkega orožja v Ukrajino.

Ob tem je priznala, da so zaloge orožja nemške vojske nizke, zato se bodo obrnili na nemške proizvajalce orožja. "Ukrajina naroči in Nemčija plača," je dejala.

Poleg tega je napovedala urjenje ukrajinskih vojakov na ozemlju Nemčije. Kot je dejala, si skupaj z ameriškimi prijatelji prizadevajo za urjenje ukrajinskih vojakov za ravnanje s topniškimi sistemi na nemških tleh.

ZDA so na srečanje v Ramsteinu povabile predstavnike 40 držav, od tega naj bi jih večina na pogovore poslala obrambne ministre in najvišje generale. Med njimi so tudi ukrajinski obrambni minister Oleksij Resnikov ter iz Slovenije obrambni minister Matej Tonin in načelnik generalštaba Slovenske vojske Robert Glavaš.

Srečanje so v Pentagonu označili za posvet, ki bo proučil, kako lahko partnerice Ukrajine pripomorejo k okrepitvi vojaške moči države po koncu vojne. V pretežni meri gre za vprašanje modernizacije ter zagotavljanja moči in zmožnosti ukrajinske vojske, ne pa za varnostna zagotovila, je pred dnevi napovedal tiskovni predstavnik ameriškega obrambnega ministrstva John Kirby.

13.10 ZN letos pričakujejo več kot osem milijonov ukrajinskih beguncev

Iz Ukrajine bi lahko letos pobegnilo več kot osem milijonov ljudi, so danes sporočili Združeni narodi, ki so več kot podvojili oceno, koliko denarja je potrebnega za pomoč ljudem v Ukrajini. Urad ZN za usklajevanje humanitarnih zadev (OCHA) bo za reševanje naraščajočih potreb v Ukrajini po novih ocenah potreboval več kot 2,1 milijarde evrov.

V OCHA so navedli, da poziv po 2,1 milijarde evrov zajema pomoč do avgusta, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Organizacija ZN je tako več kot podvojila oceno, koliko denarja je potrebnega za pomoč ljudem v Ukrajini. Združeni narodi so 1. marca objavili nujen poziv, v katerem so za pomoč približno šestim milijonom ljudi v državi v treh mesecih prosili za milijardo evrov.

Organizacija je ocenila, da se je število ljudi, ki potrebujejo humanitarno pomoč v Ukrajini, z 12 milijonov povečalo na 15,7 milijona. S spremenjenim pozivom naj bi pomagali 8,7 milijona ljudem, ki najbolj potrebujejo pomoč, je novinarjem povedal tiskovni predstavnik OCHA Jens Laerke.

Povedal je, da so donatorji do zdaj zagotovili 980 milijonov dolarjev, kar je 44 odstotkov posodobljenega poziva. Ta sredstva so po njegovih besedah omogočila, da so ZN in partnerji s humanitarno pomočjo dosegli 3,4 milijona ljudi v Ukrajini.

Visoki komisariat Združenih narodov za begunce (UNHCR), ki je sprva napovedoval, da bo letos domove zapustilo do štiri milijone ljudi, je sporočil, da bo za podporo beguncem v sosednjih državah potreboval 1,73 milijarde evrov.

Kot je v Ženevi povedala tiskovna predstavnica UNHCR Shabia Mantoo, so razmere zelo dinamične.

V dveh mesecih, odkar je Rusija 24. februarja začela invazijo na Ukrajino, je državo zapustilo že več kot 5,2 milijona ljudi, kar je sprožilo najhitreje rastočo begunsko krizo v Evropi po drugi svetovni vojni.

13.04 Eksploziji v Pridnestrju okrepili strahove pred ruskim posredovanjem

V jutranjih urah sta na območju Pridnestrja odjeknili eksploziji, ki sta uničili radijska oddajnika, je danes sporočilo notranje ministrstvo te separatistične moldavske regije. To že krepi strahove pred ruskim posredovanjem. Moldavska predsednica Maia Sandu je v odziv na dogodke sklicala sejo sveta za nacionalno varnost.

Notranje ministrstvo samooklicane Pridnestrske republike je v sporočilu za javnost navedlo, da sta dve eksploziji ob 6.40 in 7.05 po lokalnem času onemogočili oddajanje dveh močnih anten, ki sta oddajali ruski radio, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Ministrstvo je objavilo fotografije uničenih anten na tleh in dodalo, da v incidentu ni bilo žrtev.

Pridnestrje je od začetka vojne v Ukrajini znova v središču pozornosti svetovne javnosti, saj gre za še eno samooklicano republiko na območju nekdanje Sovjetske zveze, ki uživa podporo Rusije.

Rusija ima na območju Pridnestrske republike tudi vojaško oporišče, zaradi česar so iz ukrajinskega generalštaba v preteklih tednih že javno ugibali o možnostih, da bodo ruske sile "izvedle provokacije" znotraj te separatistične regije in upravičile posredovanje tudi v tej regiji, ter povezali sile, ki delujejo na jugu Ukrajine.

Do eksplozij na radijskih oddajnikih je prišlo le dan po napadu na varnostno ministrstvo v Tiraspolu, ki je po vsem sodeč bilo tarča napada z minometom.

Govorec Kremlja Dmitrij Peskov je po poročanju ruske tiskovne agencije Tass izrazil zaskrbljenost glede dogajanja v Pridnestrju, a dodal, da ni načrtov za stik med ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom in moldavsko predsednico Maio Sandu.

Pridnestrska republika je neodvisnost razglasila leta 1990, čemur je sledila skoraj dve leti trajajoča vojna z moldavskimi silami. V tej vojni so separatisti s pomočjo Rusije zmagali in razglasili samoupravo.

12.02 Kuleba: Ruske grožnje o tretji svetovni vojni kažejo na zavedanje o bližanju poraza v Ukrajini

Ruske izjave o možnosti izbruha tretje svetovne vojne kažejo, da se Rusija zaveda, da v Ukrajini izgublja, je tvitnil ukrajinski zunanji minister Dmitro Kuleba v odzivu na izjave ruskega zunanjega ministra Sergeja Lavrova. Ta je v ponedeljek dejal, da bi lahko nadaljevanje vojne v Ukrajini vodilo tudi do uporabe jedrskega orožja.

"Rusija izgublja zadnje upe, da bi preplašila svet in preprečila podporo Ukrajini. Zato grozi z nevarnostjo tretje svetovne vojne, kar pomeni samo, da se Rusija zaveda, da v Ukrajini izgublja," je na Twitterju zapisal Kuleba. Svet je še pozval, naj dodatno okrepi podporo Ukrajini za "zavarovanje varnosti Evrope in sveta".

Lavrov je v ponedeljkovem intervjuju na ruski državni televiziji opozoril, naj svet ne podcenjuje nevarnosti jedrskega spopada. Obtožil je zvezo Nato pod vodstvom ZDA, da z dobavo orožja Kijevu priliva olje na ogenj. Zagotovil je, da si Rusija za vsako ceno prizadeva preprečiti jedrsko vojno, vendar pa bo orožje, ki ga dobavljajo zahodne države, obravnavala kot legitimno vojaško tarčo, je poročala francoska tiskovna agencija AFP.

V pogovoru je Lavrov kritiziral tudi pristop Kijeva k pogovorom in dodal, da ima dobra volja svoje meje, vendar mora biti vzajemna. Z ukrajinskimi oblastmi se po njegovih besedah še pogajajo, a je ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega obtožil, da k pogajanjem ni pristopil iskreno.

Lavrov in Kuleba sta se oglasila tik pred začetkom obiska generalnega sekretarja Združenih narodov Antonia Guterresa v Moskvi. Guterres bo v četrtek obiskal tudi Ukrajino ter se na delovnem sestanku sestal s Kulebo in Zelenskim.

11.13 Združeno kraljestvo ukinilo carine na blago iz Ukrajine

Velika Britanija bo v okviru sporazuma o prosti trgovini med Združenim kraljestvom in Ukrajino ukinila carine na vse blago iz Ukrajine, je v ponedeljek sporočilo britansko ministrstvo za mednarodno trgovino. Hkrati so napovedali prepoved izvoza nekaterih tehnoloških izdelkov v Rusijo.

Britansko ministrstvo za mednarodno trgovino je sporočilo, da je carine na blago, uvoženo iz Ukrajine, vključno s ključnimi izvoznimi izdelki, kot so ječmen, med in perutnina, znižalo na nič, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

"Združeno kraljestvo bo še naprej po svojih najboljših močeh podpiralo ukrajinski boj proti ruski brutalni in neizzvani invaziji," je izjavila ministrica za mednarodno trgovino Anne-Marie Trevelyan.

Odločitev je ministrstvo sprejelo po pozivu ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega k liberalizaciji dajatev in podpori ukrajinskemu gospodarstvu, so še zapisali v izjavi.

Prejšnji teden je Velika Britanija še zaostrila sankcije proti Rusiji, vanje so vključili vojaške poveljnike, dodatno so uvedli prepoved uvoza srebra, lesnih izdelkov in kaviarja iz Rusije.

9.05 Ruska ofenziva na vzhodu Ukrajine se nadaljuje

Ruska ofenziva na vzhodu Ukrajine se nadaljuje, ruske sile poskušajo po navedbah britanskih obveščevalcev obkoliti ukrajinske položaje na vzhodu države. V ruske roke naj bi po britanskih navedbah padlo mesto Kremina z 18 tisoč prebivalci, ki leži v pokrajini Lugansk.

Po britanskih navedbah, ki jih povzema BBC, naj bi srditi boji potekali tudi južno od mesta Izjum, saj ruske sile poskušajo s severa in vzhoda napredovati proti mestoma Slovjansk in Kramatorsk.

Dodajajo, da se ukrajinske sile pripravljajo tudi na obrambo Zaporožja pred morebitnim ruskim napadom z juga. Od tam danes lokalne oblasti poročajo o ruskih raketnih napadih.

gepardi Novice Nemčija v Ukrajino pošilja geparde

7.50 Konca vojne še ni na vidiku

74-letna Ludmila Kiričenko že skoraj vse svoje življenje živi v mestu Saltivka, ki ga ruske sile še vedno vsak dan obstreljujejo. Stavbe so uničene in Ludmila se pred obstreljevanjem skrije v bunker, kjer ji zmanjkuje hrane in vode. Elektrike in tekoče vode v mestu ni. Pomoč, ki so ji jo izročile ekipe, je podarila svoji starejši prijateljici, ki tudi živi v mestu, a se zaradi strahu pred obstreljevanjem ne vidita prepogosto. Vse, kar si želi, sta le mirno nebo in konec vojne.

7.18 Lavrov opozoril na resnično nevarnost tretje svetovne vojne

Ruski zunanji minister Sergej Lavrov je včeraj dejal, da bodo nadaljevali mirovna pogajanja z Ukrajino, hkrati pa opozoril, da obstaja resnična nevarnost tretje svetovne vojne, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

V pogovoru za ruske tiskovne agencije je Lavrov kritiziral pristop Kijeva k pogovorom in dodal: "Dobra volja ima svoje meje. Če ni vzajemna, pa to ne pomaga pogajalskemu procesu."

Z ukrajinsko oblastjo se po njegovih besedah še pogajajo, a je ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega obtožil, da se pri pogajanjih pretvarja.

Glede vojne v Ukrajini je sicer izrazil prepričanje, da se bo na koncu "vse končalo s podpisom sporazuma".

6.07 ZDA bodo v Nemčiji gostile pogovore o dolgoročni varnosti Ukrajine

ZDA bodo danes v ameriškem letalskem oporišču Ramstein v Nemčiji gostile pogovore o dolgoročnih varnostnih potrebah Ukrajine, ki se trenutno še vedno brani pred rusko ofenzivo. Na srečanju se bodo glede na napovedi Pentagona sešli obrambni ministri in visoki generali več kot 20 držav, tudi Slovenije.

Srečanje v Pentagonu opisujejo kot posvet, ki bo proučil, kako lahko partnerice Ukrajine prispevajo k okrepitvi vojaške moči države po koncu vojne. V pretežni meri gre za vprašanje modernizacije in zagotavljanja moči in zmožnosti ukrajinske vojske, ne pa za varnostna zagotovila, je pred dnevi napovedal tiskovni predstavnik ameriškega obrambnega ministrstva John Kirby.

Po njegovih besedah je vabilo ameriškega obrambnega ministra Lloyda Austina že sprejelo približno 20 držav, tako članic kot nečlanic zveze Nato. Iz Slovenije se bosta pogovorov udeležila tako obrambni minister Matej Tonin kot načelnik Generalštaba Slovenske vojske generalmajor Robert Glavaš, so za STA napovedali na obrambnem ministrstvu.

ZDA so na čelu prizadevanj okoli 30 držav za zagotavljanje vojaške opreme, streliva in drugih potrebščin v pomoč ukrajinskim silam, da bi vzdržale odpor proti ruski vojski. Pentagon na današnjem srečanju napoveduje tudi pogovore o nadaljnji pomoči in o konkretnem orožju, ki ga lahko države zagotovijo.

Srečanje se bo odvilo po dveh mesecih vojne v Ukrajini, kjer si ukrajinska vojska prizadeva ustaviti rusko ofenzivo, ki se je po neuspehih v drugih delih v zadnjih tednih usmerila predvsem na jug in vzhod države.

V okviru diplomatskih prizadevanj za ustavitev vojne bo danes generalni sekretar Združenih narodov Antonio Guterres obiskal Moskvo, kjer se bo srečal tako z zunanjim ministrom Sergejem Lavrovom kot predsednikom Vladimirjem Putinom. Govora naj bi bilo med drugim o humanitarnem dostopu in varnih evakuacijskih poteh za civiliste. V četrtek nato Guterresa pričakujejo v Kijevu.

6.00 Delegacija IAEA na obisku v Černobilu

Območje zaprte jedrske elektrarne pri Černobilu so ruske sile zasedle že prvi dan vojne, 24. februarja. Tam je ruska vojska vztrajala do konca marca, ko je prišlo do umika ruskih oboroženih sil, odtlej pa je območje spet pod nadzorom Ukrajine.

Ekipa IAEA naj bi se na kraju samem prepričala o posledicah spopadov in ponudila tehnično podporo. Kljub povišanim stopnjam radiacije na širšem območju elektrarne in občasnim težavam pri dobavi elektrike ukrajinske oblasti ne poročajo o dolgotrajnejših posledicah 35-dnevne okupacije.

Generalni direktor Mednarodne agencije za jedrsko energijo (IAEA) Rafael Grossi. | Foto: Reuters Generalni direktor Mednarodne agencije za jedrsko energijo (IAEA) Rafael Grossi. Foto: Reuters

Černobilska elektrarna, ki se nahaja okoli 110 kilometrov severno od Kijeva, je 26. aprila 1986 ob 1.23 zjutraj postala prizorišče najhujše jedrske nesreče v zgodovini človeštva, potem ko sta med varnostnim preizkusom odjeknili dve eksploziji in razdejali četrti reaktor elektrarne. Pri tem je v zraku nastal smrtonosen radioaktivni oblak, ki se je razširil nad vso Evropo.

Do konca leta 1986 so bile takratne sovjetske oblasti prisiljene preseliti 116 tisoč ljudi iz 30-kilometrskega območja okoli nuklearke. V naslednjih letih je enaka usoda doletela še dodatnih 230 tisoč ljudi.

Koliko žrtev je terjala katastrofa v Černobilu, skoraj štiri desetletja kasneje ostaja neznanka. Z izjemo 30 neposrednih žrtev nesreče, skupno število preostalih smrti ostaja predmet ugibanj, ocene pa se gibljejo od nekaj tisoč do približno 100 tisoč ljudi.

Med žrtvami je bilo tudi neznano število umrlih "likvidatorjev", torej slabo zaščitenih policistov, vojakov in drugih državnih uslužbencev, katerih naloga je bila, da so čistili kontaminirano območje in gradili betonski sarkofag nad uničenim reaktorjem.

Kljub tragičnim posledicam je černobilska katastrofa na dolgi rok prinesla tudi določene pozitivne učinke, saj je spodbudila mednarodna prizadevanja za izboljšanje jedrske varnosti in pomiritev javnosti, kar je preseglo tudi hladnovojne delitve.

Greenpeace Norveška tanker Novice Aktivisti nad ruske tankerje: Stop poganjanju vojne #video #foto Vladimir Putin Novice ZDA: Suverena, neodvisna Ukrajina bo preživela Vladimirja Putina Zelenski Novice Zelenski: Kaže, da je ubijanje otrok nova ruska nacionalna ideja

Komentarji

Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.

Delite na:
Delite na: Facebook Twitter Viber Pinterest Messenger E-mail Linkedin