Danski vojaki bi lahko preprečili poboj civilistov

Danska televizija BT je v nedeljo razkrila, da so se usmrtitve v šoli v Dvoru na Uni, kamor so se pred vojno vihro skrile žrtve, dogajale le streljaj od skupine 200 danskih vojakov, ki so bili na misiji Združenih narodov. Dvanajst zamaskiranih moških naj bi v šolo metalo ročne bombe in streljalo z avtomatskim orožjem. Danci so medtem vse skupaj le opazovali in pri tem niso ustrelili niti enega naboja, da bi prestrašili oziroma pregnali dvanajsterico. Vojakom je bila ukazana prepoved vmešavanja Wellendorf je v intervjuju za dansko televizijo BT dejal, da ni več mogel molčati o pokolu srbskih civilistov v Dvoru. Kot je dodal, so vojaki o dogodkih takoj obvestili poveljnika Jorgena Kolda in zahtevali dovoljenje za streljanje. Kold je vojakom ukazal prepoved vmešavanja in jim dejal, naj vse skupaj le opazujejo. Poveljnik dogodkov po 16 letih ne želi več komentirati, saj ne želi sodelovati v razpravi, ali bi bilo mogoče nekaj preprečiti ali ne. Odgovornosti ni želel prevzeti niti Jorn Jensen, v tem času nadrejeni vsem danskim enotam v Bosni in Hercegovini. Dejal je, da niso mogli storiti ničesar, da bi preprečili uboj deveterice invalidov.

S streli bi lahko preprečili pokol Če bi danski vojaki streljali v zrak in tako pokazali, da so nekje blizu, bi lahko rešili te ljudi, je za hrvaški portal Index.hr dejal odvetnik Anto Nobilo. To naj bi bila sicer težava mandata Združenih narodov. Namen mandata namreč ni vojni, ampak ohranjanju miru. Kot je dejal Nobilo, danska vojska formalnopravno ni odgovorna, zagotovo pa nosi moralno odgovornost. Vojska je sicer izurjena tako, da nikoli ne deluje samoiniciativno, ampak se vedno strogo drži pravil.

Podrobnosti o poboju civilistov 8. avgusta 1995, le nekaj trenutkov po začetku operacije Nevihta, so sicer prišle na dan po sodbi haaškega sodišča, ki je hrvaška generala Anteja Gotovino in Mladena Markača obsodilo na dolgoletno zaporno kazen zaradi vojnih zločinov.