Naša ekološka zadolženost se veča iz dneva v dan. V sedmih mesecih smo na Zemlji presegli količino virov, za proizvodnjo katerih Zemlja potrebuje vse leto. Vseeno še naprej porabljamo zemeljske vire, kot da imamo na voljo 1,7 Zemlje.
Podatke izračunavajo v mednarodni neprofitni organizaciji Global Footprint Network, ki želi pomagati pri zagotavljanju vzdržne prihodnosti. Dan, ko si začnemo izposojati od Zemlje, izračunajo na podlagi primerjave Zemljine biokapacitete (količine ekoloških virov, ki jih Zemlja proizvede v enem letu) s človeškimi zahtevami po teh virih (obdelovane zemlje, živine, rib, uporabo gozda za les, poraba prostora za urbano infrastrukturo in emisij ogljika).
Danes si človeštvo začne izposojati
Danes (2. 8. 2017) si od Zemlje začenjamo sposojati njene vire, saj smo že porabili količino virov, ki jih je Zemlja sposobna pridelati v enem letu. Vsak naslednji dan si zemeljske vire v bistvu sposojamo od prihodnih generacij. To pomeni, da smo v prvih sedmih mesecih v zrak izpustili več ogljika, kot ga lahko v letu absorbirajo oceani in drevesa. Ujeli smo več rib, posekali več dreves in porabili več vode, kot jo je v tem času Zemlja ustvarila. Na žalost pride "dan izposoje" vsako leto prej. Zadnje leto, ko si človeštvo ni izposojalo Zemljinih virov od prihodnjih generacij, je leto 1970. Letos smo si začeli sposojati šest dni prej kot v lanskem letu.
Lahko dan začetka izposoje premaknemo nazaj proti koncu leta?
V takem ritmu bomo leta 2030 v enem letu porabili za dve Zemlji virov. Na to lahko precej vplivamo z zmanjšanjem človekovega ogljičnega odtisa. 60 odstotkov človekovega ogljičnega odtisa predstavljajo emisije od gorenja nafte, plina in premoga. Če bi na globalni ravni zmanjšali ogljični odtis za 30 odstotkov, bi do leta 2030 pomaknili "dan izposoje" za en mesec nazaj. Ljudje lahko pomagamo na individualni ravni s tem, da pojemo manj mesa, pokurimo manj fosilnih goriv in zmanjšamo količine odpadne hrane.
Koliko Zemelj bi potreboval povprečen Slovenec
Da bi v naravi pokrili življenjski stil povprečnega Slovenca, bi potrebovali 2,8 Zemlje, medtem ko bi za življenjski stil povprečnega zemljana potrebovali 1,7 zemlje. Slovenija ima sicer na osebo za 32 odstotkov višji biopotencial od povprečnega zemljana, a pusti povprečen Slovenec tudi za 64 odstotkov večji ekološki odtis.
Komentarji
Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.