Dan D za tožbo proti Hrvaški

Slovenski politični vrh bo dokončno odločal, ali bo naša država sodbo arbitražnega sodišča o meji uveljavljala s tožbo proti Hrvaški. 

Na sestanku, ki ga je sklical predsednik vlade Miro Cerar, bo namreč minister za zunanje zadeve Karl Erjavec premierju, ministru za gospodarstvo Zdravku Počivalšku in ministru za kmetijstvo Dejanu Židanu predstavil vsebino pisma, ki ga bo Slovenija poslala Evropski komisiji. 

To pismo je prvi korak v tožbi zoper Hrvaško, ki jo bo Slovenija vložila na sodišču EU v Luksemburgu. V njem bo naša država že navedla vse elemente tožbe proti Hrvaški zaradi nespoštovanja arbitražne razsodbe o meji.

Kaj po tem, ko gre pismo na pot

Ko ga bodo v Bruslju prejeli, bo imela Evropska komisija na voljo tri mesece časa, da se opredeli:

• ali bo tožbo proti Hrvaški sprožila sama. To lahko stori po 258. členu Pogodbe o EU, ki ji daje pristojnost, da začne sodni postopek proti državi članici, ki ne izpolnjuje svojih obveznosti po pravu Unije. Po naših informacijah v vladi še vedno razmišljajo o možnosti, da bi Evropsko komisijo pozvali, naj sama vloži tožbo proti Hrvaški. "Veliko bo odvisno od tega, kako prepričljivi bodo naši odvetniki," nam je dejal eden od virov;
• ali pa bo o pismu, ki ga bo prejela iz Slovenije, izdala le mnenje. Tega lahko komisija po 259. členu Pogodbe o EU sprejme po tem, ko bi se obe državi ustno in pisno izrekli o zadevi.

Karl Erjavec bo premierju, ministru za gospodarstvo Zdravku Počivalšku in ministru za kmetijstvo Dejanu Židanu predstavil vsebino pisma, ki ga bo Slovenija poslala Evropski komisiji.  Foto: STA , Kar je najpomembneje, četudi Evropska misija v treh mesecih ne bi dala mnenja, bi lahko Slovenija na sodišče EU v Luksemburgu po izteku tega roka že vložila tožbo. 

O tem, da bo Slovenija v Bruselj že v prihodnjih dneh poslala pismo, ne dvomi več nihče. Da o tem v koaliciji vlada visoka stopnja soglasja, nam je včeraj potrdilo več virov. Cerar pa je to napovedal že prejšnji teden ob robu neformalnega vrha EU v Bruslju.

Kaj bo vlada pisala v Bruselj

O vsebini pisma uradno ni mogoče izvedeti ničesar. 

Znano je le, da so argumentacijo, ki jo bo navedla Slovenija, na ministrstvu za zunanje zadeve pripravili s pomočjo odvetniške pisarne iz Pariza. Njeni predstavniki bodo navzoči tudi na današnjem sestanku pri Cerarju. Član slovenske ekipe pravnikov sicer ostaja Alain Pellet, dosedanji glavni odvetnik naše države za arbitražo.

Po informacijah iz diplomatskih virov bi lahko Slovenija tožbo sprožila na dveh frontah. Najprej zaradi domnevne hrvaške kršitve 259. člena pogodbe o EU, saj gre po mnenju Slovenije pri nespoštovanju arbitražne sodbe za kršenje obveznosti iz pogodb. 

Če bi naša država tožbo dobila, bi lahko Hrvaška v skrajnem primeru ob visoki finančni kazni do odprave kršitev izgubila tudi pravico do glasovanja. 

Foto: Bojan Puhek

Tožba tudi zaradi nezakonitega ribolova v Piranskem zalivu?

Hkrati naj bi Slovenija poskušala dokazati, da Hrvaška krši pravila EU o ribištvu, posebej tista o regulaciji nezakonitega, neprijavljenega in neregularnega ribolova. 

Pravna argumentacija Slovenije bi v tem primeru temeljila na dejstvu, da hrvaška policija pomaga pri nezakonitem ribolovu, ker policisti spremljajo hrvaške ribiče v spornem delu Piranskega zaliva in ovirajo slovenske inšpektorje.

Če bi Sloveniji uspelo dokazati te trditve, bi morala Hrvaška plačati kazen zaradi nezakonitega ribolova in vrniti od pet do 50 odstotkov denarja, ki ga je prejela iz evropskega sklada za ribištvo, so že pred časom ocenili neimenovani viri v Bruslju. Skupaj torej od 12 do 126 milijonov evrov. 

Dosledna Plenkovićeva lobistična taktika 

Prvi korak k tožbi bo Slovenija sprejela devet mesecev po objavi sodbe arbitražnega sodišča. Gre za obdobje, ki sta ga obe državi bolj ali manj uspešno poskušali izkoristiti na različne načine.

Hrvaška taktika je bila od prvega dne dosledna. V Zagrebu so poudarjali, da ne priznavajo "kompromitirane arbitraže", in Slovenijo ves čas pozivali k "dvostranskemu reševanju mejnega vprašanja". 

V istem obdobju so na veliko lobirali po evropskih prestolnicah in v Washingtonu, ki se je najbolj odkrito postavil na stran Hrvaške. 

Plenković skrbno izbira tarče. V zadnjem pogovoru za avstrijski Kurier je govoril, da "je rešitev mejnega vprašanja s Slovenijo veliko bližje, kot se zdi". Da lahko državi spor rešita brez pomoči EU, pa je poudaril v intervju za Politico, ki velja za osrednji medij v Bruslju.

Predsednik evropske komisije Jean-Claude Juncker arbitražo v zadnjem času vidi kot "politično vprašanje", za katerega sta "odgovorni obe državi".  Foto: Twitter - Voranc

Posredniška misija ni bila uspešna

Iz Evropske komisije so v tem obdobju prihajala mešana znamenja. Na eni strani uradno stališče Bruslja ostaja, da je arbitražno sodbo treba spoštovati, saj v njej vidijo model za reševanje mejnih sporov na Balkanu. 

Na drugi strani je predsednik evropske komisije Jean-Claude Juncker, dober prijatelj hrvaškega premierja Andreja Plenkovića (oba sta člana Evropske ljudske stranke), ki arbitražo v zadnjem obdobju vidi kot "politično vprašanje", za katerega sta "odgovorni obe državi". 

Precej hitro je Bruselj obupal tudi nad posredniško misijo, za katero je bil zadolžen prvi podpredsednik evropske komisije Frans Timmermans. 

Juncker ni enako Evropska komisija

Četudi ostaja vtis, da Slovenija pri vprašanju arbitraže izgublja veter v jadrih, je morda tudi varljiv. Slovenijo pri vztrajanju, da je arbitražno sodbo treba spoštovati, še vedno podpira velika večina držav EU. 

Foto: Reuters Med njimi je tudi Nemčija, ki se v zadnjih mesecih ukvarja s sestavljanjem vlade. Drugače kot Juncker, ki ves čas pomaga "mehčati" pomen odločbe, v Berlinu v arbitraži nikoli niso videli političnega, ampak le pravno vprašanje.

Naši državi gre na roko tudi nova evropska strategija Francije, ene od dveh najpomembnejših članic EU. V Parizu so pred časom predstavili prvi osnutek nove evropske strategije te države, ki med drugim ni več naklonjena širitvi schengenskega območja. Pred tem ga namreč želi reformirati in prilagoditi prihodom večjega števila beguncev, 

To je pomemben podatek tudi za slovensko-hrvaški spor, saj močno zmanjšuje možnost, da bi v evropskih prestolnicah na Slovenijo pritiskali, naj zaradi arbitraže ne blokira hrvaškega vstopa v območje schengna.