Sreda, 11. 10. 2023, 6.50
1 leto, 1 mesec
595. DAN VOJNE V UKRAJINI
Zelenski: Če se bo vojna končala, ne bom vnovič kandidiral za predsednika
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
8,59
V luči srečanja so dodatno vojaško pomoč Ukrajini že napovedale Nemčija, Belgija in Velika Britanija.
Če se bo vojna končala, ne bom vnovič kandidiral za predsednika Ukrajine, je v danes objavljenem intervjuju za romunski novičarski portal digi24 izjavil ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski. Kot je dejal, namreč med vojno proti Rusiji ne more pobegniti, zato se bo v primeru njenega nadaljevanja ponovno potegoval za predsedniški stolček.
13.15 ZDA Ukrajini obljubile za še 200 milijonov dolarjev vojaške pomoči
8.55 Zelenski prvič po začetku ruske invazije na sedežu Nata
6.55 Obrambni ministri Nata tudi o nedavnih napetostih na Kosovu
6.45 Rusiji se ni uspelo vrniti v Svet za človekove pravice ZN
15.59 Zelenski v primeru konca vojne ne bo vnovič kandidiral za predsednika
Če se bo vojna končala, ne bom vnovič kandidiral za predsednika Ukrajine, je v danes objavljenem intervjuju za romunski novičarski portal digi24 izjavil ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski. Kot je dejal, namreč med vojno proti Rusiji ne more pobegniti, zato se bo v primeru njenega nadaljevanja ponovno potegoval za predsedniški stolček.
"Če se bo vojna nadaljevala: da. Če se bo vojna končala: ne," je dejal Zelenski. Predsedniške volitve v Ukrajini so predvidene za 31. marec prihodnje leto, vendar jih zaradi vojne najverjetneje takrat ne bodo mogli izvesti. Tudi parlamentarne volitve, ki so bile predvidene za ta mesec, so preložili za nedoločen čas.
Zelenski, ki je ukrajinski predsednik postal leta 2019, je sicer že takrat dejal, da se poteguje le za en mandat, kasneje pa možnosti ponovne kandidature ni izključil, poroča nemška tiskovna agencija dpa.
Ukrajinski predsednik se danes mudi v Bruslju, kjer se udeležuje zasedanja kontaktne skupine za Ukrajino pod vodstvom ZDA in prvega zasedanja Sveta Nato-Ukrajina. Pred tem je obiskal tudi sedež Nata, kjer se je sestal z generalnim sekretarjem zavezništva Jensom Stoltenbergom.
Poleg tega se je sestal tudi z belgijskim premierjem Alexandrom De Croojem. Na skupni novinarski konferenci je poudaril, da zmanjševanje zahodne pomoči Kijevu ne predstavlja tveganja samo za Ukrajino, temveč tudi za države EU in članice Nata, navaja dpa.
"Zato je najcenejša možnost za vse, da ustavimo Rusijo pri nas," je dejal in dodal, da le tako ne bo prišlo do velike vojne v Evropi in svetu. Ob tem je pozval k povečanju zahodne pomoči za zaščito ključne ukrajinske infrastrukture pred prihajajočo zimo, predvsem energetske.
13.15 ZDA Ukrajini obljubile za še 200 milijonov dolarjev vojaške pomoči
"ZDA bodo Ukrajini stale ob strani, dokler bo treba," je na srečanju na sedežu Nata v Bruslju, ki se ga udeležuje tudi ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski, dejal Austin. V paketu bodo ZDA Ukrajini po njegovih besedah med drugim poslale strelivo za zračno obrambo, artilerijsko strelivo, rakete, protitankovsko orožje in opremo za boj proti brezpilotnim letalnikom.
Ob tem je Austin poudaril, da je naloga kontaktne skupine zagotoviti potrebe Ukrajine v prihodnjih mesecih in še naprej razvijati ukrajinske bojne zmogljivosti. "Še naprej sem trdno prepričan, da bo naša podpora silam svobode v Ukrajini vztrajala v vseh letnih časih in viharjih," je dejal in dodal, da so ZDA do zdaj Ukrajini namenile že okoli 43,9 milijarde dolarjev obrambne pomoči.
8.55 Zelenski prvič po začetku ruske invazije na sedežu Nata
Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je danes prvič po začetku ruske invazije na Ukrajino na obisku na sedežu Nata v Bruslju, so sporočili iz zavezništva. Pred srečanjem obrambnih ministrov Nata se bo sešel z generalnim sekretarjem zavezništva Jensom Stoltenbergom.
Tiskovni predstavnik Nata je na družbenih omrežjih sporočil, da bo Zelenski skupaj s Stoltenbergom nagovoril novinarje pred srečanjem obrambnih ministrov Nata.
Da je ukrajinski predsednik Zelenski danes na nenapovedanem obisku v Bruslju, je potrdila tudi belgijska vlada. Zelenski naj bi se srečal tudi z belgijskim premierjem Alexandrom De Croojem, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
6.55 Obrambni ministri Nata tudi o nedavnih napetostih na Kosovu
Obrambni ministri članic zveze Nato danes začenjajo dvodnevno zasedanje v Bruslju, na katerem bodo med drugim razpravljali o nedavni zaostritvi napetosti na severu Kosova in vlogi Natovih sil Kfor na območju. V ospredju zasedanja bo tudi nadaljnja podpora Ukrajini v njenem boju z rusko agresijo.
Obrambni ministri Nata, med njimi slovenski minister Marjan Šarec, bodo v četrtek razpravljali o Natovih operacijah in misijah, pri čemer se bodo posvetili predvsem operaciji Kfor na Kosovu in misiji v Iraku.
O tem bodo govorili po napadu na kosovsko policijo v kraju Banjska na severu Kosova konec septembra, pri čemer je ubit en policist, v kasnejših spopadih pa še trije srbski napadalci. Članice Nata so ob tem izrazile zaskrbljenost, okrepile pa so tudi število svojih pripadnikov na Kosovu. Za to sta se odločila Združeno kraljestvo in Romunija.
Ministri za obrambo imajo na dnevnem redu zasedanja še nadaljnjo podporo Ukrajini v njenem boju z rusko agresijo. Danes popoldne bo potekalo prvo zasedanje sveta Nato-Ukrajina v sestavi obrambnih ministrov, na katerem jim bo ukrajinski minister Rustem Umerov predstavil razmere na bojišču in ukrajinske potrebe po pomoči.
O vojaški pomoči bodo že pred zasedanjem govorili v okviru kontaktne skupine za podporo Ukrajini pod vodstvom ZDA, znane tudi po imenu Ramstein, ki jo sestavlja okoli 50 držav.
Obrambni ministri bodo v četrtek zjutraj razpravljali še o krepitvi zavezniške odvračalne in obrambne drže, s poudarkom na implementaciji odločitev, sprejetih na julijskem vrhu Nata v Vilni.
6.45 Rusiji se ni uspelo vrniti v Svet za človekove pravice ZN
Generalna skupščina ZN je v torek v New Yorku izvolila 15 novih članic Sveta za človekove pravice s sedežem v Ženevi. Za nov triletni mandat od 1. januarja 2024 se je potegovala tudi Rusija, ki pa ni bila izvoljena. Dobila je 83 glasov podpore, kar je slovenski veleposlanik pri ZN Boštjan Malovrh označil za skrb vzbujajoč rezultat.
Veleposlanik Malovrh, ki se je udeležil glasovanja v New Yorku, je v izjavi za STA povedal, da je dejstvo, da je več kot tretjina članic ZN dala svoj glas Rusiji, skrb vzbujajoče.
"Izvolitev Rusije bi bila slaba popotnica za Svet za človekove pravice, v katerega bi morale biti izvoljene države, ki ne kršijo človekovih pravic in mednarodnega prava," je dejal in dodal, da do izida glasovanja ni bilo zanesljivo, ali bo Rusija izpadla.
Volitve v Svet za človekove pravice potekajo po regionalnih skupinah. Prave volitve so bile tokrat le v skupini Vzhodna Evropa, ki je imela za dva prosta sedeža tri kandidatke - poleg Rusije sta kandidirali še Bolgarija in Albanija -, in v skupini Latinska Amerika, ki je imela za tri proste sedeže štiri kandidatke.
Bolgarija je dobila 160, Albanija pa 123 glasov, krepko več od 97 glasov, potrebnih za izvolitev.
V svet so bili izvoljeni še Brazilija, Kuba, Dominikanska republika, Kitajska, Japonska, Kuvajt, Indonezija, Burundi, Malavi, Gana, Slonokoščena obala in Francija ter Nizozemska.
Generalna skupščina ZN je aprila lani začasno odstavila Rusijo iz članstva v Svetu za človekove pravice zaradi zločinov med napadom na Ukrajino.
Ruski veleposlanik pri ZN Vasilij Nebenzja je v ponedeljek na odprtem zasedanju Varnostnega sveta o Ukrajini obtožil ZDA, da vodijo aktivno kampanjo proti ponovni ruski kandidaturi, česar ZDA niso zanikale.
Generalna skupščina ZN je ustanovila Svet za človekove pravice leta 2006, da bi nadomestil Komisijo za človekove pravice, ki je izgubila kredibilnost zaradi članstva držav, ki jih skupine za človekove pravice obtožujejo grobih kršitev. Svet se zdaj spoprijema z enako težavo.
