Clintonova: Obama je odgovoren za krepitev skrajnežev v Siriji

Clitonova in Obama nista bila vedno v najboljših odnosih, še posebej, ker je zdajšnji predsednik nekdanjo prvo damo premagal v tekmi za demokratskega predsedniškega kandidata leta 2008. Odnosi so se (navzven) izboljšali po tem, ko je Obama svojo nekdanjo tekmico imenoval za svojo zunanjo ministrico.

Clintonova, ki sicer kandidature še ni uradno potrdila (tudi zato, ker bodo predsedniške volitve šele čez dve leti), pa se je distancirala od Obamove aktualne zunanje politike in nevmešavanje v sirsko državljansko vojno v začetni fazi označila za napako. Najbolj odkrito do zdaj je pokazala, da se ne strinja z Obamo in s tem, da ZDA niso posredovale v Siriji, kjer so se okrepili islamski skrajneži, zaradi česar je nastal pravi kaos. Clintonova je poudarila, da je bila vedno med tistimi, ki so se zavzemali za večjo angažiranost, Obama pa se je odločil, da se ne bo vpletal, premislil si ni niti po lanskem napadu s kemičnim orožjem na civiliste. "Ker nismo pomagali vzpostaviti močne alternativne vojske ljudem, ki so organizirali proteste proti (sirskemu predsedniku Bašarju, op. p.) Al Asadu – to so bili islamisti, sekularisti in vse vmes –, je nastala velika praznina, ki so jo zdaj zapolnili skrajneži," je dejala.

Pretirano previden Obama Na vprašaje o Obamovem motu "Ne delaj neumnosti", s katerim predsednik ZDA opisuje svoj način razmišljanja pri zunanjepolitičnih vprašanjih, je Clintonova odgovorila, da vse "velike nacije potrebujejo organizacijska načela", Obamovo načelo pa zagotovo ni eden izmed njih.

Obamo je opisala kot neverjetno inteligentnega in premišljenega, s tem pa namigovala, da je njegov zunanjepolitični pristop pretirano previden, saj naj bi Američani potrebovali voditelja, ki verjame, da so ZDA ne glede na občasne napake na svetu nezamenljiva sila dobrega.

Jasno podprla Izrael Prepričana je, da morajo zaradi širjenja islamskega terorizma po svetu ZDA najti strategijo za zaustavitev tega pojava, boj proti temu pa je primerjala z bojem proti Sovjetski zvezi in rušenjem komunizma, v katerem "so ZDA na koncu slavile".

Za razliko od Obame je bila Clintonova jasna v svoji podpori izraelskega premierja Benjamina Netanjahuja. Branila je odločitev Izraela, da napade območje Gaze. "Izrael ima pravico, da se brani. Hamasova gradnja podzemnih tunelov blizu civilnih predelov in zbiranja orožja v naseljih v Izraelu močno otežuje akcije. Ne glede na to, kako se trudijo izogniti civilnim žrtvam, ne poznam niti ene države, ki ni delala takšnih napak, končna odgovornost v tem primeru pa je na strani Hamasa," je bila nedvoumna.

Kritiki: Zakaj ni odstopila? Ameriški mediji so analizirali intervju in sklenili, da se je od Obamove politike distancirala zaradi padanja njegove priljubljenosti. Clintonova se očitno čuti dovolj močno, ugotavlja revija Politico, da postavi jasne meje med svojim in Obamovim načinom delovanja in razmišljanja. Pojasnila je, da med reševanjem zunanjepolitičnih vprašanj s silo in izolacionističnim pristopom obstaja tudi srednja pot, to je eksepcionalizem, ki ga predstavlja v svoji avtobiografiji Težke odločitve.

Kritiki Clintonovi očitajo, zakaj je bila tiho, ko je bila prva ameriška diplomatka, oziroma se sprašujejo, zakaj ni odstopila, če pa je tako zelo nasprotovala predsednikovemu načinu reševanja zunanjepolitičnih vprašanj.