Torek, 27. 5. 2025, 13.52
2 tedna, 3 dni
Članicam EU je za naročanje obrambnih zmogljivosti na voljo 150 milijard evrov posojil
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,04
Sredstva za posojila namerava Bruselj pridobiti z izposojanjem denarja na kapitalskih trgih, med države članice pa jih bo razdelil glede na potrebe, ki jih bodo opredelile v nacionalnih naložbenih načrtih.
Ministri za zadeve EU so danes potrdili pravno podlago za nov evropski finančni instrument, v okviru katerega bo članicam za skupno naročanje obrambnih zmogljivosti na voljo do 150 milijard evrov posojil, so sporočili s Sveta EU.
Namen danes sprejete uredbe, ki je podlaga za instrument SAFE, je okrepiti proizvodne zmogljivosti evropske obrambne industrije, zagotoviti, da bo oprema na voljo, ko jo države potrebujejo, in zapolniti manjkajoče obrambne zmogljivosti držav.
Sredstva za posojila namerava Bruselj pridobiti z izposojanjem denarja na kapitalskih trgih, med države članice pa jih bo razdelil glede na potrebe, ki jih bodo opredelile v nacionalnih naložbenih načrtih.
Za predložitev načrtov imajo pol leta časa, so pojasnili na Evropski komisiji. Dodali so, da bodo načrte ocenili takoj, ko jih bodo prejeli.
Do sredstev bodo upravičene, če bodo opremo naročile skupaj s še najmanj eno drugo državo. Zaradi trenutnih geopolitičnih razmer in nujnosti obsežnega vlaganja v obrambo pa bodo za omejeno obdobje do posojil upravičene tudi članice, ki bodo same naročale opremo, so pojasnili na Svetu.
Zmogljivosti razdeljene v dve kategoriji
Zmogljivosti, ki jih bodo lahko naročale s posojili iz instrumenta, so razdeljene na dve kategoriji. V prvi so strelivo in rakete, topniški sistemi, zmogljivosti za kopensko bojevanje, vključno z opremo za vojake, zaščita kritične infrastrukture, oprema za kibernetsko varnost ter izboljšanje vojaške mobilnosti.
V drugi, za katero bodo veljali nekoliko strožji pogoji, so medtem sistemi zračne in protiraketne zaščite, pomorske zmogljivosti, brezpilotni letalniki in protidronski sistemi, pa tudi vesoljske zmogljivosti in storitve, vključno z njihovo zaščito. Druga kategorija med drugim vključuje še umetno inteligenco in opremo za elektronsko bojevanje.
Za obe kategoriji bo veljalo, da bo lahko strošek komponent, ki ne izvirajo iz EU, Ukrajine, Norveške, Islandije in Lihtenštajna, lahko znašal največ 35 odstotkov ocenjenega stroška komponent končnega izdelka.
Norveška, Islandija in Lihtenštajn, ki so del evropskega gospodarskega prostora, ter Ukrajina bodo v okviru uredbe obravnavane pod enakimi pogoji kot članice unije. Te države bodo lahko sodelovale pri skupnem naročanju opreme, obenem pa jo bo mogoče tudi naročati od njihove industrije.
Skupnim naročilom pa se bodo lahko pridružile tudi vse države, ki se želijo pridružiti uniji, in tiste, ki imajo z EU sklenjen varnostno-obrambni sporazum. Med slednjimi je tudi Združeno kraljestvo.
Uredba bo začela veljati še ta teden
Danes sprejeta uredba o instrumentu, ki jo je Evropska komisija predlagala sredi marca, bo začela veljati še ta teden.
Posojilni mehanizem za skupno naročanje vojaške opreme je sicer del načrta za ponovno oborožitev Evrope, ki je namenjen okrepitvi obrambnih zmogljivosti članic unije. Te zaradi vse bolj negotovih razmer v svetu povečujejo proračunske izdatke za obrambo in varnost. Za to se je nedavno odločila tudi Slovenija, pri čemer pa še ni znano, ali bo izkoristila posojila EU.
