Černobil 27 let po nesreči mesto duhov

Eden od reaktorjev elektrarne, ki se uradno imenuje Vladimir Ilič Lenin, je eksplodiral 26. aprila ob 1. uri in 24 minut zjutraj po lokalnem času. Tudi po 27 letih od katastrofe je elektrarna v Černobilu nevarna za zdravje ljudi tako na območju Ukrajine, Belorusije in Rusije, ki je bilo zaradi incidenta najbolj prizadeto, pa tudi za širše območje severne hemisfere, ki ga je doletela povišana stopnja sevanja.

Različne ocene števila žrtev zaradi posledic povečane radiacije Na kraju katastrofe so v prvih dneh našteli 31 smrtnih žrtev, z najmočneje obsevanega ozemlja pa so morale oblasti izseliti več kot 100.000 ljudi. Radioaktivni oblak je sicer prekril precejšen del Evrope, posledice izpostavljenosti visokim ravnem sevanja na zdravju Evropejcev pa še danes niso povsem natančno ocenjene. Radioaktivne snovi, ki so v desetih dneh po eksploziji ušle v ozračje, so močno onesnažile Ukrajino ter še Belorusijo in Rusijo, radioaktivni oblak pa je zajel skoraj vso Evropo, od Skandinavije na severu do Slovenije, Italije in Nemčije na zahodu Evrope.

Po podatkih ukrajinskega ministrstva za zdravje je zaradi omenjene jedrske katastrofe pod posebnim medicinskim nadzorom več kot dva milijona prebivalcev širšega območja. Mednarodna okoljevarstvena organizacija Greenpeace je pred časom objavila, da je za posledicami povišane radioaktivnosti na širšem prizadetem območju umrlo okoli 200.000 ljudi, v prihodnosti pa naj bi po vsem svetu zaradi incidenta v černobilski jedrski elektrarni in s tem povezanih rakavih obolenj umrlo okoli 270.000 ljudi.

Mesto duhov postalo turistična destinacija Neuradni viri sicer ocenjujejo, da je za posledicami sevanja umrlo že vse do 400.000 ljudi. Mesto Pripjat, ki leži najbližje poškodovani nuklearki, je že skoraj 30 let pravo mesto duhov, v katerega zadnja leta poleg redkih predstavnikov uradnih institucij zahajajo tudi vse številčnejši in tudi precej pogumni turisti.

Danes je območje v 30-kilometrskem pasu okrog elektrarne, razen za namene kratkotrajnega obiska, zaprto, po podatkih uradne statistike pa je leta 1986 v mestu Pripjat živelo kar 49.900 ljudi. Zadnja leta na območju poškodovanega reaktorja gradijo nov jekleni sarkofag, ki naj bi nadomestil dotrajanega in začasnega, tega so ga "za prvo silo" zgradili takoj po nesreči.

Struktura naj bi vzdržala sto let Po načrtih naj bi novi sarkofag končali in namestili nad poškodovani reaktor v letu 2015. Pripravljalna dela za gradnjo pa so že stekla. Približno 20.000-tonska struktura bo po načrtih prekrila stari sarkofag in preprečila možnost radioaktivnega sevanja. Predvidevajo pa, da naj bi 257 metrov visoka struktura vzdržala sto let. Projekt je vreden 1,5 milijarde evrov, poleg prispevkov mednarodnih donatorjev pa ga bo večinoma financirala Evropska banka za obnovo in razvoj.

V ostankih reaktorja je še vedno okoli 190 ton visokoradioaktivne staljene sredice, ki jo pokriva skoraj 30.000-tonski betonski sarkofag. Ta se je že kmalu začel nevarno krušiti, a so ga vmes uspešno okrepili.