Če v puču ne bi zmagal Jelcin, bi imeli v Rusiji državljansko vojno

Je šlo torej za nadaljevanje puča proti Mihailu Gorbačovu, ki se je zgodil avgusta leta 1991? Puč proti Gorbačovu so pripravili privrženci iste linije kot leta 1993, konservativno komunističnih sil, ki so se zavzemali za ohranitev starega stanja, državne lastnine in partijske oblasti. Gorbačov je sicer hotel nekaj drugega kot Jelcin, imel je iluzije o ohranjanju socializma. Jelcin pa se je s svojo ekipo, predvsem z zunanjim ministrom Andrejem Kozirjevim, zavzemal za demokratizacijo po zahodnih vzorih.

Ozadje boja za prestiž med predsednikom države in parlamentom ter osebnega boja za oblast je imelo močno ekonomsko razsežnost, ki je zaradi poraznega gospodarskega stanja v državi nasprotnikom Jelcina dajala legitimnost. Se strinjate? Tisti, ki so organizirali državni udar, niso bili brez argumentov. Rusija je bila po razpadu Sovjetske zveze dobesedno na psu. Vse se je zrušilo, gospodarstvo, sociala, ni bilo denarja za plače in pokojnine. Jelcin je imel za razliko od ugodnih mednarodnih razmer, saj ga je podpiral ves svet, doma skrajno neugodne gospodarske razmere. Za nafto se je namreč takrat dobilo trikrat, štirikrat manj kot danes "kasira" Putin v državni proračun. Če bi bile cene nafte podobne kot danes, bi Jelcin lahko izplačeval pokojnine, socialne transferje in bi nasploh zadovoljil revnejše sloje. Jelcinu in njegovim ekonomistom morda za razliko od naših razmer res ni preostalo drugega, kot da gredo na šokterapijo po nasvetih glavnega ideologa Jeffrya Sachsa, a so verjetno pri tem pretiravali.

Kar najbolj bode v oči in kar je šokiralo svetovno javnost, je, da se je Jelcin puntarskih poslancev lotil s tankovskim napadom na parlament. Bi to pripisali Jelcinovim eksplozivnim značajskim potezam ali preprosto ni imel druge izbire? Če upoštevam zelo ponesrečene in oteževalne okoliščine, v katerih je moral Jelcin izvajati reforme, gre upoštevati še politične in vojaške okoliščine. Da so se pučisti zabarikadirali v stavbo takratnega parlamenta in niso bili več pripravljeni na nobene pogovore. Tam so si organizirali logistiko in po širni Rusiji pozivali k uporu. Seveda je skrajno nesrečno, nepriljubljeno in po svoje zavrženo dejanje s tanki iti na stavbo parlamenta. Ampak takoj si velja zastaviti vprašanje, kaj pa če bi Jelcina zrušili.

Torej, kaj bi se potem lahko zgodilo? Čeprav zgodovina ne trpi čejev, se bojim, da bi imeli v Rusiji za kakšno desetletje popolni kaos, da bi se zgodila državljanska vojna. Težko si predstavljam, kakšne posledice za varnost v širši mednarodni skupnosti bi lahko imela državljanska vojna na ozemlju s takšnimi zalogami orožja. Še posebej ob dejstvu, da je bil večji del vojske na strani pučistov. Jelcin je k sreči v Moskvi dobil nekaj ključnih generalov, med njimi takratnega obrambnega ministra Pavla Gračova.

Kako po vsem tem vidite zgodovinsko vlogo Borisa Jelcina? Ne gre pozabiti, da kakorkoli so že bile težke gospodarske razmere v Rusiji, je dejstvo, da je Jelcin vzpostavil demokracijo, primerljivo z evropsko. Druga stvar pa je vprašanje, ali je bila takšna koncentracija moči v rokah predsednika nujna. Zato naj bi se zavzemali njegovi svetovalci, sam Jelcin pa je dvomil v to. Je pa tudi res, da je v takšnem imperiju težko vladati s "parlamentiranjem pri odprtih vratih". Danes se takšen imperij obvladuje, kot nam kaže Putinova politika. Kako dolgo pa takšen imperij lahko obstane, je pa drugo vprašanje.

Bi lahko rekli, da Putinova politika predstavlja nekakšno diskontinuiteto s politiko Borisa Jelcina? Kar Putinu ne gre odpustiti, je, da je poteptal in izdal Jelcina. Najprej s katastrofalno izjavo, da je bila največja tragedija 20. stoletja razpad Sovjetske zveze, pri čemer je bil glavni akter tega razpada Jelcin. Hkrati pa je treba razpad prevesti v emancipacijo republik nekdanjega imperija. Kot drugo pa je želel Jelcin demokratizirati ta imperij po idejah Andreja Saharova, da bi se ruski narodi sami izrekli o svoji prihodnosti. Putin pa je potem to vse opustil in uvedel caristično oblast.

Ampak Rusija je po vašem mnenju zato še vedno demokratična država. Temelj ideologije vladajoče Putinove stranke Enotna Rusija je ohranjanje imperija. Vendar zato ne moremo reči, da Rusija ni zasnovana na demokratičnih temeljih. Njeno zdajšnjo ustavo ni nihče postavil pod vprašaj kot nedemokratično. Druga stvar pa je, kako se uveljavljajo demokratične institucije, spoštujejo človekove pravice, kako močna je civilna družba itn. Vendar je stanje danes v Rusiji seveda povsem drugačno od sovjetskega obdobja.