Če bo šla navzdol Nemčija, bo šla z njo tudi Slovenija?

Ekonomist Marcel Fratzscher, vodja Nemškega inštituta za gospodarske raziskave (DIW), na predavanjih poslušalcem rad postavi vprašanje: "Obstaja država, ki je od leta 2000 gospodarsko zrasla manj kot povprečje evroobmočja, produktivnost v njenih podjetjih je samo malenkostno višja, dva od treh delavcev v tej državi imata plače nižje kot leta 2000. Katera je ta država?"

Nemška iluzija Portugalska, Italija, Francija – so po navadi odgovori. Ne, ta država je Nemčija, razkrije Fratzscher, ki je nedavno postal ekonomski svetovalec nemškega socialdemokratskega ministra za gospodarstvo Sigmarja Gabriela. Fratzscher je na podlagi izsledkov svojih sodelavcev napisal knjigo Die Deutschland-Illusion: Warum wir unsere Wirtschaft überschätzen und Europa brauchen (Nemška iluzija: zakaj je naše gospodarstvo precenjeno in zakaj potrebujemo Evropo). Glavne teze njegove knjige so: nemška blaginja je precenjena in na majavih nogah. Nemčija živi v iluziji, da bo večno zaposlovalni stroj in zgled za reforme, v resnici pa je substanca gospodarstva v težavah. Nemčija je bleščeče pročelje, toda temelji pokajo, infrastruktura propada, nemška podjetja rajši vlagajo v tujino kot doma, piše nemški tednik Der Speigel.

Fratzscher: Nemčija bi potrebovala več naložb Nemčija izvaža drage avtomobile in stroje po vsem svetu, toda če na nemški šoli odpade omet, morajo starši sami zbrati denar zanj. Podjetja in zasebna gospodinjstva imajo pod palcem bilijonsko premoženje, toda vsaki drugi nemški most na avtocesti bi zahteval popravilo. Energetski preobrat – izstop iz jedrske energije v obnovljive vire energije – lahko zdrsne v bankrot.

Redkokatera druga industrijska država je tako malomarna in skopuška glede svoje prihodnosti, piše nemški tednik. Če so v devetdesetih letih prejšnjega stoletja država in podjetja 24,9 odstotka BDP vlagali v nove ceste, telefonske kable, nove tovarne in druge naložbe, so lani naložbe pomenile samo še 19,7 odstotka BDP (vir: Statistični nemški urad). V Sloveniji naložbe po izbruhu krize upadajo Za primerjavo: po podatkih Statističnega urada RS je bil podoben trend upadanja naložb po izbruhu krize tudi v Sloveniji. Razlika med Slovenijo in Nemčijo pa je, da so pri nas naložbe med letoma 1995 in 2008 rasle: od okoli 24 odstotkov BDP leta 1995 na 32 odstotkov leta 2008. Nato je sledil upad, saj so naložbe leta 2012 pomenile le 19 odstotkov BDP. Lani so se malenkostno dvignile, in sicer na 19,7 odstotka, torej na raven, ki jo ima tudi Nemčija.

Je pa velika razlika med Nemčijo in Slovenijo tudi, da ima slovenska državna blagajna primanjkljaj, medtem ko je imela nemška državna blagajna v prvi polovici letošnjega leta 16,1 milijarde evrov presežka, kar je prvič po letu 1991.

Nemški vlagatelji raje vlagajo v tujini Po izračunih DIW bi morale biti v Nemčiji naložbe države in podjetij letno večje za 103 milijarde evrov. Res je, da uspešna nemška podjetja veliko vlagajo, toda ne v Nemčiji. Zaradi nizke cene energije, ki je posledica pridobivanja nafte in plina iz skrilavca z metodo hidravličnega lomljenja, so najbolj zanimive za vlaganje postale ZDA.

BMW bo svojo največjo tovarno zgradil v Spartanburgu, tovarno v ZDA gradi tudi Mercedes, BASF bo svojo največjo naložbo do zdaj izpeljal ob Mehiškem zalivu. Tudi druga nemška podjetja rajši vlagajo v tujino kot doma. "Standort Deutschland" (sl. Lokacija Nemčija) je vse manj zanimiva za nemška podjetja. Bo zaradi Fratzscherja nemška velika koalicija pokala po šivih? Fratzscher vidi rešitev v večjih naložbah v podjetja v Nemčiji, infrastrukturo in izobraževanje. Glede na to, da je postal Gabrielov ekonomski svetovalec, lahko njegove ideje postanejo temelj spora v nemški veliki koaliciji, saj kanclerka Angela Merkel in finančni minister Wolfgang Schäuble zagovarjata uravnotežen proračun.

Glede na to, da ima industrija manj naročil, bo vlada pred dilemo, ali se z gospodarskim nazadovanjem bojevati z investicijskim programom. Gabriel in Fratzscher sta prepričana: pri ponovni krizi morajo konjunkturo zaščiti z višjimi izdatki. Več varčevanja pomeni manj naložb.

Vpliv infrastrukture in izobraževanja na konkurenčnost gospodarstva Nemčija bo zavarovala svoj položaj v svetovnem gospodarstvu, če bo več vlagala v nove tovarne, ceste, digitalno omrežje, če bo več dajala za izobraževanje in gospodarsko smiselno uporabila denar nemških varčevalcev, piše Der Spiegel.

Če je bila še leta 2008 Nemčija na lestvici Svetovnega gospodarskega foruma (WEF), ki meri konkurenčnost gospodarstva, po splošni razvitosti infrastrukture na tretjem mestu, je letos padla na 11. mesto. To je še vedno boljše od Slovenije, ki je na 30. mestu. Po kakovosti cest je Nemčija na 13. mestu, Slovenija pa na 38. mestu. Še večja je razlika pri železniškem omrežju: Nemčija je na osmem mestu, Slovenija na 46.

Če bo šlo slabo Nemčiji, bo to vplivalo tudi na Slovenijo Vlaganje v izobraževanje in šolstvo je vlaganje v prihodnost, je prepričan Fratzscher. Po prej omenjeni lestvici WEF je Nemčija glede na zdravstvo in osnovno šolstvo na 14. mestu (tu je Slovenija malce boljša, saj je na 12. mestu), pri višjem šolstvu pa na 16. mestu (Slovenija se je odrezala slabše, saj je na 25. mestu). Nemška uspešna prihodnost in nadaljnji gospodarski razvoj sta tudi v slovenskem interesu, saj je največje evropsko gospodarstvo tudi naša najpomembnejša zunanjetrgovinska partnerica. Lani smo po podatkih Banke Slovenije v Nemčijo izvozili za skoraj 4,5 milijarde evrov blaga, uvozili pa za okoli 4,2 milijarde evrov (naš trgovinski presežek je bil 205 milijonov evrov). Na Nemčijo odpade slaba petina vse slovenske blagovne menjave.