Čarobna gora, kjer se srečujejo bogataši in vladarji sveta

Med 22. in 25. januarjem se bo več kot 2.500 udeležencev v švicarskem mestecu zbralo na 44. letnem zasedanju Svetovnega gospodarskega foruma (WEF). Globalni Davosmani rešujejo svet

Glavne teme, ki jih bodo letos premlevali Davosmani (tako je udeležence Davosa – državljane sveta, za katere so državne meje ovire – označil ameriški politolog Samuel P. Huntington), so: tehnologija, razkorak med revnimi in bogatimi, okrevanje svetovnega gospodarstva in geopolitična vprašanja.

Kot piše britanski Guardian, se bodo na zasedanju, na katerem je žensk le 16 odstotkov, glede tehnologije lotili nevarnosti balkanizacije oziroma razdrobitve svetovnega spleta, torej tega, da bodo države na tem področje vse manj pripravljene sodelovati in se bodo zapirale vsaka vase.

Kibergedon, revni in bogati … Udeleženci bodo razpravljali tudi o tem, kako vzpostaviti obrambo "pred vse bolj agresivnimi hekerji in grožnjo kibergedona (cybergeddon)". Vse večji razkorak med bogatimi in revnimi skrbi tudi udeležence Davosa, med katerimi so številni najbogatejši Zemljani. Tudi svetovno gospodarstvo, ki slabo okreva po krizi, bo tema pogovorov.

Kaj bo s svetovnim gospodarstvom? Se bo EU ujela v dolgotrajno deflacijo tako kot pred leti Japonska? Lahko Kitajska brez hujših težav izvede gospodarske liberalne reforme? Se bo Japonska izvlekla iz dolgoletne krize? Bo odločitev ameriške centralna banke o zmanjševanja nakupovanja ameriških državnih in hipotekarnih obveznic ogrozilo mlačno ameriško okrevanje in pahnilo v krizo "krhkih pet" razvijajočih se držav: Indijo, Indonezijo, Južno Afriko, Turčijo in Brazilijo? To so vprašanja, s katerimi se bodo spopadli tudi v Davosu.

Davos želi biti tudi nekakšen mini OZN, rešuje svetovne spore. To leto bo pozornost usmerjena na Bližnji vzhod – na Sirijo, kjer divja državljanska vojna, ter odnose med Izraelom in Iranom.

Davos kot sodobna različica bogataških plesov? Glede Davosa se sicer predvsem zadnja leta krešejo mnenja, do foruma je kritična zlasti protiglobalizacijska levica, kot protiutež Svetovnemu gospodarskemu forumu od leta 2001 po različnih mestih poteka Svetovni socialni forum.

Za kanadsko novinarko Chrystio Freeland, ki je napisala odmevno knjigo Plutokrati: Vzpon nove elite superbogatih in padec vseh drugih (izvirnik: Plutocrats: The Rise of the New Global Super-Rich and the Fall of Everyone Else), je tako Davos nekakšna sodobna različica bogataških elitnih plesov in skupnih lovov na živali.

Tisti častihlepni plutokrat, kot superbogataše v izvirniku imenuje Freelandova, ki dobi povabilo na ta forum, je s tem dobil znak, da je dobrodošel na mednarodni sceni.

Deset davoških skrivnosti Pred letošnjim zasedanjem je ameriški USA Today s pomočjo Donalda Armbrechta iz WEF zbral deset manj znanih podatkov o Svetovnem gospodarskem forumu in Davosu:

- Prvo letno srečanje je bilo leta 1971, na njem pa je sodelovalo le 500 udeležencev. To leto bo na 44. srečanju sodelovalo 2.500 ljudi.

- Prvo letno srečanje je trajalo 14 dni. To leto bo trajalo od 22. do 25. januarja.

- Davos je najvišje ležeče mesto v Evropi, saj leži na 1.560 metrih nadmorske višine.

- Prvo in edino srečanje, ki ni potekalo v Davosu, je bilo leta 2002 v New Yorku. To je bil znak solidarnosti z mestom po terorističnem napadu 11. septembra.

- Med srečanjem se v Davosu izpusti ogljikovega dioksida zmanjšajo do 30 odstotkov.

- Davos ima bogato kulturno zgodovino. V to mesto je postavljeno dogajanja v znanem romanu Čarobna gora, ki ga je napisal nemški pisatelj Thomas Mann. V Davosu je škotski pisatelj Robert Louis Stevenson napisal sedem zadnjih poglavij romana Otok zakladov. V njem je nekaj let živel tudi znani nemški slikar Ernst Ludwig Kirchner. - V času letnega srečanje Svetovni gospodarski forum gosti tudi Odprti forum (Open Forum), kjer se srečujejo voditelji vlad, poslovneži, predstavniki civilne družbe in univerzitetni profesorji ter razpravljajo o svetovnih izzivih.

- Srečanje v Davosu obogati švicarski proračun za 33 milijonov evrov.

- Udeleženci letošnjega srečanja prihajajo iz skoraj 100 držav, vključno s 40 voditelji držav ali vlad.

- Povprečna starost udeleženca na Davosu 2014 je 52 let za moškega in 49 let za žensko. Najmlajši je Umar Anvar Džahangir, 21-letni pakistanski študent, ki vodi dobrodelno organizacijo, najstarejši pa 90-letni izraelski predsednik Šimon Peres.