Bratuškova: Pred nami in mojo vlado niso lahki časi

Premierka Bratuškova je v Bruslju tiste, ki ugibajo o Sloveniji, pozvala, naj svoje ocene utemeljijo z dejstvi, ne špekulacijami. Prav tako je zatrdila, da se bo Slovenija odločno spopadla s tremi ključnimi izzivi: ureditvijo bančnega sektorja, privatizacijo in konsolidacijo javnih financ.

Predsednik Evropske komisije Jose Manuel Barosso je po srečanju s slovensko premierko dejal, da se "Slovenija sooča z zelo zahtevno nalogo". "Ne samo, da mora izvesti reforme, temveč mora tudi zgraditi nacionalni konsenz, potreben za izvedbo teh reform," je opozoril Barroso. "S tega sestanka prihajam z občutkom zaupanja, da bo Slovenija kos izzivom," je še poudaril.

"Pred nami in mojo vlado niso lahki časi, tega se zavedamo in na to smo pripravljeni" Na konkretno vprašanje, ali bo Slovenija sposobna sama rešiti težave ali bi morala zaprositi za pomoč, pa je odgovoril, da Slovenija za pomoč še ni zaprosila in da tudi nimajo indicev, da naj bi.

"Slišali ste predsednico vlade, da Slovenija ne pričakuje, da bo to potrebno, ter zelo močna sporočila, da bodo storili vse, da se temu izognejo," je še povedal Barroso, ki verjame, da bo Slovenija z ambicioznimi in hitrimi ukrepi ustrezno okrevala.

Bratuškova je zatrdila, da bo Slovenija svoje težave rešila sama z doslednim izvajanjem ambicioznih ukrepov, Barrosu pa obljubila, da bo Slovenija nadaljevala ukrepe, ki bodo zagotovili stabilnost države. "Pred nami in mojo vlado niso lahki časi, tega se zavedamo in na to smo pripravljeni," je dejala.

Bratuškova zatrdila, da zniževanja gospodarske rasti ne bo Prva naloga nove vlade je po njenih besedah stabilizacija bančnega sektorja, s čimer se "ukvarjajo noč in dan". "Verjamem, da bomo v juniju prek slabe banke rešili ta prvi problem," je napovedala.

"Absolutno bomo nadaljevali konsolidacijo javnih financ, tako da ne bo zniževala gospodarske rasti," je še obljubila.

Prav tako bo nova vlada po premierkinih besedah začela postopke privatizacije, saj lahko Slovenija svež kapital za nove naložbe, zagon gospodarske rasti in nova delovna mesta dobi le tako. "Verjamem, da bomo prvi postopek začeli že pred letošnjim poletjem," je napovedala.

Na "močan medijski pritisk" v zadnjih tednih pa se je odzvala z besedami, da Slovenija ni davčna oaza, temveč izvozno usmerjeno gospodarstvo, da je med najmanj zadolženimi državami v EU, da ima pozitivno plačilno bilanco in novo vlado z veliko odločenostjo, da stori vse, da svoje težave reši sama.

"Slovenija je stabilna in močna država, verjetno močnejša od marsikatere druge evropske države," je še poudarila Bratuškova.

Barosso in Bratuškova odločno zavrnila primerjave Slovenije s Ciprom Premierka je spomnila tudi, da je Slovenija v zadnjih mesecih že sprejela nekaj pomembnih ukrepov - s široko podporo je sprejela dve ključni reformi, pokojninsko in trga dela, znižuje primanjkljaj, sprejela je zakon, s katerim bo sanirala bančni sistem, in zakon o enotnem upravljanju državnega premoženja. "Dokazali smo, da smo sposobni sprejemati pomembne odločitve," je poudarila.

Ob tem, ko je obljubila, da bo Slovenija svoje težave rešila sama, je Bratuškova obenem opozorila na "skupno odgovornost evropske politike, da ustvarja pogoje, v katerih lahko države same rešujejo svoje probleme". Še posebej je to po njenih besedah pomembno za majhne države, kot je Slovenija.

Predsednica vlade je tudi odločno zavrnila primerjave Slovenije s Ciprom, češ da predstavlja slovenski bančni sektor približno 134 odstotkov bruto domačega proizvoda (BDP), ciprski pa 800 odstotkov BDP. "Razlika je očitna," je poudarila.

Primerjave s Ciprom je zavrnil tudi Barroso. Na vprašanje novinarja Financial Timesa, ali ima sporočilo za slovenske varčevalce, glede na to, da po Cipru vprašanje vlog sproža veliko skrbi, je odgovoril, da se ne bo spuščal v primerjave Slovenije s Ciprom, saj so razmere v obeh državah "popolnoma drugačne".

Pahor: Premierka ima priložnost, da Bruslju dokaže, da Slovenija pomoči ne potrebuje Na pomen sporočil Bratuškove je v ponedeljek opozoril tudi predsednik Borut Pahor. Premierka ima po njegovih besedah "pomembno priložnost", da sogovornikom v Bruslju pojasni, da Slovenija finančne pomoči ta hip ne potrebuje in da je ob uveljavljanju vseh predvidenih ukrepov tudi ne bo potrebovala, ker jo bo dobila na mednarodnih finančnih trgih.

Predsednik republike je opozoril tudi, da je pomembno, da vlada do njegovega obiska v Parizu, kjer se bo sestal s predsednikom Francoisom Hollandom, in v Berlinu, kjer se bo med drugim sestal s kanclerko Angelo Merkel, pripravi jasen program dejavnosti, da bodo glavni evropski voditelji in institucije verjeli ocenam Slovenije. Obisk Bratuškove v Bruslju ter svoje obiske v Parizu in Berlinu tako Pahor razume kot priložnost za to, da Slovenija zavrne ugibanja mednarodne javnosti, da je naslednja v vrsti za pomoč, ker to ni. "Za zdaj lahko Slovenija brez sleherne tuje pomoči vodi svojo finančno, gospodarsko in bančno politiko," je prepričan predsednik.