Bo Trump Svetovno trgovinsko organizacijo poslal na smetišče zgodovine?

Svetovno trgovinsko organizacijo (WTO) so ustanovili leta 1995 pod pokroviteljstvom ZDA. Njen sedež je v Ženevi. Organizacija, ki zdaj šteje 164 članic (Slovenija je postala članica julija 1995), rešuje trgovinske spore in preprečuje izbruhe trgovinskih vojn.

• Se Trump še ogreva za veliki spopad s Kitajsko?
• Spopad velikanov: Kitajska proti ZDA
• Bo Trump uničil Združene narode in Slovenijo vrgel iz Nata?

WTO namesto organizacije GATT

Pred WTO je od konca druge svetovne vojne delovala organizacija GATT (Splošni sporazum o carinah in trgovini), ki pa je spore reševala s pomočjo diplomacije in ne sodišč, prav tako so imele članice v sporih pravico veta, kar je seveda oteževalo reševanje trgovinskih sporov.

V WTO trgovinske spore med članicami rešujejo s pomočjo prava in ne diplomacije. Samo ZDA so od leta 1995 v WTO vložile 114 tožb proti trgovinskim partnericam, kar predstavlja več kot 20 odstotkov vseh sporov med članicami, piše ameriški časnik Washington Post.

Prvi mož Svetovne trgovinske organizacije (WTO) je Brazilec Roberto Azevedo. Foto: Reuters

Obamove tožbe proti Kitajski

Samo v zadnjih mesecih svoje administracije je nekdanji ameriški predsednik Barack Obama v WTO sprožil pet sporov. Julija lani proti Kitajski zaradi izvoznih omejitev glede surovin, kar škodi ameriškim proizvajalcem polprevodnikov in medicinskih naprav. 

Septembra lani zaradi kitajskega subvencioniranja izvoza kitajskega riža, koruze in pšenice, kar škodi ameriškim kmetom. Januarja letos, tik preden je zapustil Belo hišo, je Obama tožil Kitajsko, da omejuje ameriški izvoz riža, koruze in pšenice ter subvencionira kitajske proizvajalce aluminija. ZDA so tožile tudi kanadsko provinco Britansko Kolumbijo zaradi zakonodaje, ki diskriminira kalifornijske vinarje.

Bo Trump ignoriral WTO?

Toda kot kaže osnutek poročila, ki je prišel v javnost, se Trumpova administracija resno poigrava z mislijo, da ZDA ne bodo upoštevale sodb in pravil WTO, če jim to ne bo ustrezalo, piše britanski časnik Financial Times.

Po mnenju piscev osnutka so ameriški državljani zavezani zakonom in pravilom, ki jih določa ameriška oblast, ne pa pravilom tujih vlad ali mednarodnih organizacij. Ta stavek so na koncu izpustili iz poročila o programu Trumpove administracije glede zunanje trgovine, ki so ga pred dnevi poslali ameriškemu kongresu.

Barack Obama je v zadnjih mesecih sprožil pet sporov znotraj WTO: kar štiri proti Kitajski, enega proti Kanadi. Bo Trumpova administracije nadaljevala te tožbe ali se bo rajši odločila, da pošlje WTO na smetišče zgodovine? Foto: Reuters

Trump proti svobodni trgovini

Odnos Trumpove administracije glede WTO je seveda del Trumpovega pogleda na svobodno trgovino ter trgovinske odnose med ZDA in drugimi državami. Že v predvolilni kampanji je bilo nezadovoljstvo glede trgovinskih sporazumov, ki so na škodo ZDA, eno od temeljnih Trumpovih programskih točk.

Po inavguraciji je bil izstop ZDA iz Tihooceanskega prostotrgovinska sporazuma (TPP) eno od prvih Trumpovih predsedniških dejanj. Tudi prihodnost Čezatlantskega trgovinskega in naložbenega sporazuma (TIPP) med ZDA in EU je negotova. 

Trump je namreč veliko bolj naklonjen sprejemanju bilateralnih sporazumov, na prvem mestu je sporazum z Veliko Britanijo, ki zapušča EU.

Pogajanja glede spremembe sporazuma NAFTA

Trumpova administracija je tudi že začela pogajanja glede spremembe Severnoameriškega prostotrgovinskega sporazuma (NAFTA), ki združuje ZDA, Kanado in Mehiko. Trump temu sporazumu očita, da je kriv za zapiranje delovnih mest v ZDA in prenos proizvodnje v Mehiko.

Glavni Trumpov ideolog je Steve Bannon, ki zagovarja ekonomski nacionalizem in protekcionizem ter nasprotuje svobodni trgovini, katere del je tudi Svetovna trgovinska organizacija. Foto: Getty Images

V Trumpovi administraciji imajo pomembno vlogo zagovorniki ekonomskega nacionalizma in protekcionizma. Eden takšnih je Trumpov glavni svetovalec Steve Bannon, ki je prepričan, da se Kitajska gospodarsko vzpenja na račun propadanja ameriškega srednjega sloja in ameriške industrije.

Ali Kitajska načrtno spodkopava ameriško gospodarstvo?

Poleg Bannona ima velik vpliv na Trumpa tudi ekonomist Peter Navarro. Ta je prepričan, da Kitajska izvaja perverzno obliko kapitalizma, s katerim s pomočjo ameriških korporacij, ki jim Kitajska zagotavlja poceni delovno silo, spodkopava ameriško gospodarstvo in s tem škoduje ameriškim dolgoročnim interesom. 

Prav morebitni trgovinski spopad s Kitajsko (ta je tudi z ameriško privolitvijo postala članica WTO leta 2001) je verjetno v ozadju ameriškega premišljevanja o neupoštevanju pravil WTO. 

Smo pred trgovinsko vojno med ZDA in Kitajsko?

Pred volitvami je Trump napovedal, da bo Kitajsko obtožil manipulacij s tečajem, kar bo Beli hiši omogočilo uvedbo carin na kitajske izdelke. Kitajska je v tem primeru že napovedala protiukrepe, kar bi vodilo v trgovinsko vojno med največjima gospodarstvoma na svetu.