Ponedeljek, 3. 8. 2020, 4.00
3 leta, 8 mesecev
Bo potopljeni državi uspelo izplavati iz globin?
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
5,90
10
Turizem predstavlja kar 20 odstotkov grškega bruto domačega proizvoda (BDP). Z njegovo pomočjo je Grčija postopoma okrevala v zadnjih letih. Ta velika odvisnost od turizma in tujih gostov pa je lahko tudi usodna, saj je pandemija novega koronavirusa močno udarila po turizmu.
Grčija je v času evrske krize dobesedno strmoglavila v gospodarsko in družbeno brezno. Zadnja leta počasi okreva, a vprašanje je, kako bo nanjo vplivala pandemija novega koronavirusa.
Grška kriza, grška tragedija in grška drama. To so bili pojmi, ki so jih pred leti uporabljali številni analitiki, ko so opisovali stanje v Grčiji. Prav država ob Egejskem morju je bila najbolj na udaru evrske oziroma dolžniške krize, ki se je razbesnela po izbruhu svetovne finančne krize.
Vzpon radikalne levice
Zapravljiva država, nekonkurenčno gospodarstvo, kreditna objestnost v času poceni evra, pretirano razbohoteno uradništvo, grški odnos do EU kot molzne krave in davčna nedisciplina. Vse to so bili dejavniki, ki so iz Grčije pred desetletjem naredili največjega evropskega bolnika.
Stroga politika zategovanja pasu, ki ga je narekovala med Grki osovražena trojka (Evropska komisija, Evropska centralna banka in Mednarodni denarni sklad), je leta 2015 na predčasnih volitvah na oblast spravila po imenu radikalno levo stranko Sirizo na čelu z mladim Aleksisom Ciprasom.
Ugibanje o grexitu in izsiljevanje EU
To so bila leta, ko se je veliko govorilo o grexitu – izstopu Grčije vsaj iz evroobmočja in ponovni uvedbi nacionalne valute drahme. A Grki, ki so leta 2001 vstopili v evroobmočje s pomočjo prirejenih podatkih, so želeli odpis dolgov in nadaljnjo (brezpogojno) pomoč drugih članic EU, tudi tistih, ki so bile revnejše od Grčije.
V času najhujše evrske krize je Grčija veljala za državo, ki jo je kriza dobesedno potopila. To so bila leta, ko se je veliko govorilo o grexitu, ki pa ga na koncu ni bilo.
Veliko zaveznikov Cipras za svoje želje po odpisu dolgov in nadaljnji mednarodni pomoči brez izvajanja reform in stroge proračunske politike ni imel, saj je večina drugih članic evroobmočja in EU na Grčijo vse bolj gledala kot na evropski finančni sod brez dna ter niso hotele plačevati Ciprasovih predvolilnih obljub Grkom z denarjem svojih davkoplačevalcev.
Ciprasova kapitulacija v Bruslju
Ker Grčija brez tuje pomoči ni mogla preživeti, je bil Cipras julija 2015, če je želel dobiti nadaljnji sveženj evropske pomoči, dobesedno prisiljen privoliti v nadaljevanje reformne politike, ki jo je narekovala zgoraj omenjena trojka.
Po Ciprasovi kapitulaciji v Bruslju je bila Grčija kmalu spet v središču pozornosti svetovnih medijev. A tokrat ne zaradi dolgov in gospodarske krize, ampak zaradi migrantov in beguncev, ki so z grškega ozemlja, torej z ozemlja članice EU, konec avgusta želeli nezakonito vstopiti na makedonsko ozemlje, torej na ozemlje nečlanice EU, da bi se prebili proti bogatemu severozahodu Evrope.
Migrantska kriza v letih 2015 in 2016
To je bil začetek migrantske krize, ki jo je še bolj razplamtela nemška kanclerka Angela Merkel s svojo politiko na stežaj odprtih vrat. Po tako imenovani balkanski poti je od poznega poletja in zgodnje jeseni 2015 več mesecev proti obljubljeni deželi Nemčiji drlo na stotisoče migrantov in beguncev, zlasti iz bližnjevzhodnih držav.
V letih 2015 in 2016 je bila Grčija odskočna deska za številne migrante in begunce, ki so iz Turčije po balkanski poti želeli priti v Nemčijo in druge bogate države na severozahodu stare celine. Migranti še vedno prihajajo na grške otoke.
Migrantska kriza je zasenčila evrsko krizo in razburkala Evropo. Povzročila je razkol med vzhodnimi članicami EU na čelu z Orbanovo Madžarsko ter Nemčijo in Brusljem, okrepila je populistične stranke v skoraj vseh članicah EU ter bila morda jeziček na tehtnici, ki se je na britanskem referendumu junija 2016 prevesila v korist zagovornikov izstopa Velike Britanije iz EU. Namesto grexita smo dobili brexit.
Grško okrevanje po kapljicah
Od burnih let 2015 in 2016 je minilo že nekaj let. Grčija je počasi začela stopati po poti okrevanja, čeprav stanje še vedno ni rožnato. Grško gospodarstvo se je krčilo od leta 2008 do leta 2013, leta 2014 zraslo za 0,7 odstotka, nato pa se znova krčilo v letih 2015 in 2016. Od leta 2017 grško gospodarstvo znova raste (letno nekje v povprečju med enim in pol ter dvema odstotkoma).
Država ob Egejskem morju je še vedno najbolj zadolžena država na stari celini. Grški javni dolg je po podatkih Eurostata v prvem letošnjem četrtletju znašal 176,7 odstotka BDP (sledi ji Italija z javnim dolgom v višini 137,6 odstotka BDP). To je le malenkostni padec v primerjavi z letom 2018, ko je javni dolg znašal rekordnih 181,2 odstotka. A vedeti je tudi treba, da je bila Grčija vedno država z visokim javnim dolgom – v predkriznem letu 2008 je tako znašal 109,4 odstotka BDP. V tem pogledu je seveda Grčija značilna sredozemska država.
Grčija še daleč od stare blaginje
Leta 2013, ko je bila Grčija skorajda na dnu, je realni BDP na prebivalca znašal 16.800 evrov. Precejšen padec v primerjavi s predkriznim letom 2007, ko je znašal 22.690 evrov. Lani je grški realni BDP na prebivalca znašal 18.150 evrov. Za primerjavo: lani je bil po podatkih Eurostata povprečni realni BDP na prebivalca v EU (brez Velike Britanije) 27.980 evrov, v Sloveniji pa 20.490 evrov.
Lani julija je konservativna Nova demokracija, ki jo vodi Kiriakos Micotakis, na parlamentarnih volitvah premagala levičarsko Sirizo Aleksisa Ciprasa, ki je vladala od januarja 2015. Na fotografiji: Cipras odhaja po primopredaji poslov z Micotakisom.
Če pogledamo primerjavo BDP glede na kupno moč, lahko ugotovimo, da je imela Grčija lani 68 odstotkov povprečja EU (na tem odstotku je že od leta 2017). Pred krizo je leta 2008 njen BDP po kupni moči znašal 95 odstotkov povprečja EU. Te številke Grki verjetno še ne bodo tako hitro dosegli, kaj šele presegli.
Pritisk migrantov iz Erdoganove Turčije
V Grčiji se je lani poleti zgodila politična sprememba. Z oblasti se je poslovil Cipras in vajeti grške vlade je v svoje roke vzel konservativec Kiriakos Micotakis. Na področju gospodarske politike to kakšne velike spremembe ni prineslo. Je pa opazna sprememba na področju migrantske politike.
Če je v letih 2015 in 2016 Cipras križemrok spremljal migrantski val, ki je iz Turčije čez Egejsko morje pljuskal v Grčijo, od tod pa naprej v Evropo, Micotakis letos marca ni dopustil množičnega vdora migrantov na kopenski meji s Turčijo. Z načrtnim spodbujanjem pritiska migrantov na grško mejo je hotel turški predsednik Recep Tayyip Erdogan Evropo znova pahniti v migrantsko krizo.
Grčija uspešna omejuje širjenje virusa
Grčija se je morala letos marca bojevati kar na dveh "frontah". Poleg migrantov, ki so poskušali na silo s turškega ozemlja vdreti v Grčijo, se je morala tako kot vse evropske države spoprijeti tudi z nevarnim nevidnim sovražnikom – pandemijo novega koronavirusa.
Letošnja turistična sezona se je v Grčiji začela 15. junija, ko so odprli vse turistične objekte ob hkratnem upoštevanju ukrepov proti širjenju virusa (upoštevanje socialne distance in nošenje zaščitnih mask). Zaščitne maske so tako obvezne v sredstvih javnega prevoza (letala, vlaki, avtobusi, trajekti …) in taksijih ter v muzejih, trgovinah, dvigalih, bankah, bolnišnicah .. Kazen za neuporabo zaščitnih mask znaša 150 evrov.Tudi pri omejevanju virusa je bila Grčija do zdaj nadpovprečno uspešna, saj je pravočasno zaprla svoje meje. Po podatkih spletne strani worldometers.info so do konca julija v 10,5-milijonski Grčiji zaradi koronavirusne bolezni umrli 203 ljudje oziroma 19 ljudi na milijon prebivalcev. To je zelo nizka številka.
Hud gospodarski padec
Seveda pa se Grčija, tako kot druge države, ni mogla izogniti gospodarskim posledicam pandemije. Po podatkih Bloomberga je grški BDP v prvem letošnjem četrtletju padel za 1,6 odstotka, v drugem četrtletju pa za 13,6 odstotka. Iz sklada za okrevanja bo Grčija dobila nepovratno pomoč v višini 16,7 milijarde evrov.
Gospodarske posledice pandemije so za Grčijo še toliko bolj nevarne, ker predstavlja turizem velik delež BDP. Leta 2018, ko je v državo med Jonskim in Egejskim morjem prišlo okoli 30 milijonov turistov, je na primer turizem predstavljal kar 20,6 odstotka BDP. Turizem je imel tudi pomembno vlogo pri gospodarskem okrevanju Grčije.
10