Bo Krim potopil Putinovo Rusijo?

Razglasitev samostojnosti Krima in njegova priključitev Rusiji, ki jo Ukrajina in mednarodna skupnost ne priznavata, je vnesla nemir in negotovost na staro celino. Zahod Rusiji grozi s sankcijami, številne je strah, da se bodo ukrajinsko-ruske napetosti sprevrgle v oborožen spopad širših razsežnosti.

Koliko je vreden Krim? Je Krim vreden tega, se sprašuje ameriški časnik The Washington Post, ki predstavi, kaj bo Ukrajina izgubila z odcepitvijo Krima. V simbolnem smislu je "pobeg" Krima iz Ukrajine velik udarec za novo oblast v Kijevu, saj s tem kaže svojo nemoč, da bi lahko zadržala polotok, ki ima pomembno mesto v zgodovini regije.

V praktičnem smislu pa je še dokaj nejasno, kakšne bodo posledice izgube Krima. Na nekaterih področjih pa je to že znano, na primer na vojaškem, turističnem …

Vojaško področje in turizem Izguba Krima je v vojaškem smislu za Ukrajino precejšnja. S tem je izgubila veliko vojaških objektov na polotoku, vključno z nekaj deset bojnimi letali, brigado mornariške pehote in velik del svojega črnomorskega ladjevja.

Krim je bil tudi priljubljena počitniški kraj za ukrajinske turiste. Leta 2012 so 69 odstotkov vseh turistov predstavljali domači, ukrajinski gostje, ruskih turistov je bilo 25 odstotkov. Večina ukrajinskih turistov je s celine prišla na polotok z vlakom.

Zapora pristanišč in boj za bogate zaloge zemeljskega plina Večina ukrajinskih pristanišč sicer leži zunaj Krima, toda s priključitvijo polotoka lahko na primer Rusija ovira delovanje pristanišča v Mariupolu ob Azovskem morju, in sicer tako, da preprosto zapre Kerški preliv, ki povezuje Azovsko in Črno morje.

Odcepitev Krima bo načela tudi vprašanje, kdo ima pravico do morja okoli polotoka. Pod morjem so namreč bogate zaloge zemeljskega plina. Do zdaj je šel ves načrpan plin po ceveh najprej na Krim, nato pa naprej na celinsko Ukrajino.

Ukrajina izgubila slabih pet odstotkov prebivalcev in tretjino obale Z izgubo Krima je 46-milijonska Ukrajina izgubila okoli dva milijona prebivalcev oziroma slabih pet odstotkov celotnega prebivalstva. Bruto domači produkt (BDP) Krima je predstavljal okoli 3,7 odstotka vsega ukrajinskega BDP.

Krim je s svojimi 27 tisoč kvadratnimi kilometri (za primerjavo: Slovenija meri nekaj čez 20 tisoč kvadratnih kilometrov) predstavljal štiri odstotke celotne površine Ukrajine. Je pa krimska obala predstavljala kar tretjino celotne ukrajinske obale.

Kolikšno ceno bo morala plačati Rusija za Krim? Toda tudi za Rusijo priključitev Krima ne bo poceni. Že samo rožljanje z orožjem na Krimu je zmanjšalo vrednost rublja in povzročilo beg tujih vlagateljev. Napovedi Zahoda o sankcijah proti Rusiji in strah pred rusko invazijo na celotno Ukrajino pa beg tujih vlagateljev še krepijo. Padec rublja bo poleg tega podražil uvoz, zaradi česar bodo morali ruski kupci za uvožene izdelke odšteti več denarja.

Kot piše The Washington Post, rusko oblast pri priključitvi Krima bolj vodijo čustva kot racionalni premisleki. Po mnenju Jonathana Eyala, mednarodnega direktorja britanskega kraljevega inštituta za obrambna in varnostna vprašanja, je priključitev Krima v strateškem smislu "mlinski kamen okoli vratu".

Črnomorsko ladjevje in klestenje stroškov za Južni tok Priključitev Krima ima za Rusije sicer nekatere prednosti. Bolj je zavarovala svoje črnomorsko ladjevje, ki je zasidrano v Sevastopolu, lahko bo tudi uporabljala bogata nahajališča zemeljskega plina, ki ležijo pod morjem okoli polotoka.

S priključitvijo Krima lahko tudi oklesti stroške za plinovod Južni tok, saj bo lahko ta plinovod zdaj velik del poti proti Zahodu tekel čez črnomorski polotok. 143-milijonska Rusija se je tudi povečala za dva milijona novih prebivalcev (od tega je sicer 15 odstotkov krimskih staroselcev, muslimanskih krimskih Tatarov, ki so nezadovoljni s priključitvijo Rusiji). Črni oblaki nad črnomorskim polotokom Priključitev pa ima tudi slabe plati. Polotok je bil v Ukrajini eno od revnejših območij. Krim je namreč od leta 1991 iz Kijeva prejel več denarja, kot je vplačal davkov. Takšno stanje se bo verjetno nadaljevalo v prihodnje. Ker ima Rusija v povprečju na prebivalca višje socialne izdatke kot Ukrajina, bo morala za Krim iz državne blagajne dati več denarja kot Ukrajina.

Po predvidevanjih ekonomistov bo Krim potreboval na leto vsaj 2,2 milijarde evrov. Krim nima ozemeljskega stika z Rusijo – 80 odstotkov elektrike, velika večina hrane in vsa sveža pitna voda prihajajo na Krim iz Ukrajine.

Ruske milijarde za Krim Iz Rusije se lahko na Krim pride le s trajektom, zato Rusija načrtuje nekajkilometrski most čez Kerški preliv. Dokler Rusija ne bo zgradila lastne infrastrukture, bo morala vodo in elektriko kupovati od Ukrajine.

Po analizi, ki jo je naredil ruski Moskovski Komsomolec, bo priključitev Krima Rusijo v prihodnjih treh letih stala okoli 15 milijard evrov. "Mogoče bo stala tudi 22 milijard" ocenjuje Leonid Slucki, vpliven poslanec v ruski dumi, a dodaja: "Vredno se je postaviti za Ruse, ki živijo na Krimu."

Prebivalci Krima si sicer po priključitvi Rusiji veliko obetajo od razvoja turizma. Toda Rusi so veliko denarja vložili že v olimpijski Soči, ki je velik tekmec krimskih letovišč.