Sreda, 4. 5. 2016, 16.20
8 let, 6 mesecev
Bo evropski azilni sistem bolj pošten?
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0
1
Reforma evropskega azilnega sistema, ki jo je danes predlagal Bruselj, predvideva bolj pošten in učinkovitejši sistem porazdelitve prošenj za azil med članice ter uvaja korektivni mehanizem. Za države, ki ne bodo sodelovale, predvideva plačilo solidarnostnega prispevka.
Veljavni sistem, ki temelji na načelu prve vstopne države, po mnenju Bruslja ni ne pošten ne vzdržen, saj prelaga breme in odgovornost glede prosilcev za azil na majhno število držav, zlasti tistih na zunanjih mejah EU.
Še vedno morajo za azil zaprositi v prvi državi EU
Današnji predlog komisije sicer ohranja načelo, po katerem morajo prosilci za azil zaprositi v prvi državi Unije, v katero vstopijo, razen če so njihovi družinski člani drugje.
Uvaja korekcijski mehanizem za pravično porazdelitev prosilcev za azil med druge članice, ki naj bi zagotovil, da se nobena država zaradi azilnih prošenj ne bo znašla pod nesorazmernim pritiskom. S tem želi komisija zagotoviti večjo solidarnost med članicami.
Države, ki ne bodo sodelovale, bodo plačale neke vrste kazen
Za tiste države, ki pri tem ne bi hotele sodelovati, predlog predvideva plačilo solidarnostnega prispevka v višini 250 tisoč evrov na begunca. Ta denar bi namenili državam, ki bi namesto njih prevzele skrb za begunce.
Predlog predvideva tudi preoblikovanje evropskega azilnega urada.
Bruselj predlaga tudi preoblikovanje Evropskega azilnega podpornega urada (EASO) v polnopravno agencijo EU za azil. Nova agencija naj bi v okviru novega azilnega sistema dobila širše pristojnosti, med drugim naj bi se okrepila njena vloga pri praktičnem sodelovanju med državami članicami.
Madžarska in Poljska ostro proti predlogu reforme azilnega sistema EU
Madžarska in Poljska sta kritizirali predlog reforme evropskega azilnega sistema, ki predvideva kaznovanje držav članic, če bodo zavrnile begunske kvote. Budimpešta je predlog označila za izsiljevanje, Varšava pa za prvoaprilsko šalo.
Višegrajska četverica, ki jo sestavljajo Češka, Madžarska, Poljska in Slovaška, ostro nasprotujejo sistemu kvot za prerazporeditev beguncev, ki ga je predlagala EU.
Vse štiri države vztrajajo, da si prosilci za azil dolgoročno ne želijo ostati v srednje- in vzhodnoevropskih državah, ampak si želijo oditi v bogatejše članice EU, kot je na primer Nemčija.
1