Begunci v belem bežijo iz karibskega "socialističnega raja"

Po podatkih iz leta 2010, ki so bili objavljeni v kubanskem partijskem glasilu Granma, je takrat okoli 37 tisoč kubanskih zdravnikov delalo v 77 državah po svetu. Kubanci to štejejo za tako imenovani humanitarni izvoz – nekaj sto kubanskih zdravstvenih delavcev je tako nedavno v zahodni Afriki pomagalo omejevati epidemijo ebole.

Humanitarni izvoz za ameriške dolarje Toda večino zdravstvenega "izvoznega" osebja kubanski komunistični režim pošilja v pomoč tako imenovanim bratskim državam, kot je socialistično usmerjena in z nafto bogato Venezuela.

Ta "humanitarni" oziroma ideološki izvoz seveda ni zastonj. Kot piše nemški časnik Frankfurter Allgemeine Zeitung, izvoz zdravnikov Kubi letno navrže okoli 4,6 milijarde ameriških dolarjev (4,1 milijarde evrov). To je drugi največji kubanski vir deviz za turizmom.

Kubanska partija obdrži skoraj ves denar Venezuelska socialistična oblast v zameno za nekaj deset tisoč Kubancev (poleg zdravnikov so v Venezueli že vojaški svetovalci, inženirji …) pošilja Kubi nafto v vrednosti več kot tri milijarde dolarjev (2,7 milijarde evrov) na leto.

Toda devize oziroma denar, ki ga Kuba dobi s svojim humanitarno-ideološkim izvozom, ne priteka neposredno na račune zdravnikov, medicinskih sester, terapevtov in medicinskih tehnikov, ampak prej levji delež vzame država – kar 93 odstotkov.

Za zdravnike ostanejo le drobtinice Preostalih sedem odstotkov gre na osebne bančne račune zdravnikov, vendar spet večinoma na osebne račune, ki jih imajo na Kubi. Do tega denarja lahko zdravniki pridejo šele, ko odslužijo nekajletno delo (eno oziroma dve leti) v tujini. Kdor se vrne predčasno, ta denar izgubi.

V Venezueli je več kot 10 tisoč zdravstvenih delavcev iz Kube. Zaradi tega, ker jih po prihodu nazaj na Kubo čaka le pičlo plačilo in ker se gospodarski in družbeni položaj v Venezueli, kjer je pred leti zdaj že pokojni Hugo Chavez začel graditi socializem, slabša, se številni odločajo za nevarni beg v sosednjo Kolumbijo.

George Bush mlajši proti kubanskemu partijskemu režimu Po prihodu v prestolnico Bogoto (tu naj bi v soseski Ciudad Kennedy trenutno živelo od nekaj sto do 1.700 kubanskih zdravnikov oziroma drugega zdravstvenega osebja) je njihova prva pot na ameriško veleposlaništvo, kjer vložijo prošnjo za vizum za pot v ZDA.

Leta 2006 je namreč takratni ameriški predsednik George Bush mlajši izdal odlok o programu zaposlitve kubanskih zdravstvenih delavcev Cuban Medical Professional Parole Program (CMPP). Po tem programu lahko kubanski zdravniki odpotujejo v ZDA in tam dobijo dovoljenje za delo. Z Barackom Obamo so prišle zavrnitve in zavlačevanje Toda če so pred leti kubanski zdravniki vizum dobili v nekaj tednih in potem odpotovali v svojo obljubljeno deželo, se je zdaj začelo zapletati. Postopki so začeli postajati vse dolgotrajnejši, prošnje za vizum tako zdaj rešujejo nekaj mesecev, obenem je narasel delež zavrnjenih prošenj.

Kubanski zdravniki so tako postali žrtve spravljivejše politike zdajšnjega ameriškega predsednika Baracka Obame do Kube. Havana je namreč že leta v pogovorih z ZDA kritizirala Bushev program CMPP in zahtevala njegovo odpravo.

Kubanski zdravniki opozarjajo na svojo stisko Uradno ameriško zunanje ministrstvo pravi, da program CMPP še vedno velja ter da vse bolj dolgotrajnejši postopki in naraščajoče zavrnitve niso povezani z Obamovo spravljivo politiko do socialističnega otoka v Karibskem morju.

Kubanski begunci tem besedam ne verjamejo. Poleg tega je njihov gmotni položaj vse slabši, saj v Kolumbiji ne dobijo dovoljenja za delo v zdravstvu, zaradi česar so prisiljeni poprijeti za slabo plačana priložnostna dela. Pred dnevi so tako na svoj vse slabši položaj prvič opozorili tudi s shodom v Bogoti.