Optimizem predsednika Evropske komisije, ki je prepričan, da je najhujše že mimo, je v izrazitem nasprotju z novoletnim nagovorom nemške kanclerke.
"Mislim, da lahko upravičeno trdimo, da evro ni več v smrtni nevarnosti," je bil optimističen predsednik Evropske komisije, José Manuel Barroso, ki verjame, da je kriza evroobmočja zdaj že stvar preteklosti. "Letos ne bo več vprašanje, ali bo evro preživel ali ne," je v svojem nagovoru v Lizboni še povedal prvi med evropskimi komisarji, poroča Guardian.
Merklova ni tako optimistična
Barroso sicer že ves čas krize ohranja optimistično držo, tega pa ne moremo reči za nemško kanclerko Angelo Merkel, ki je v svojem televizijskem novoletnem nagovoru povedala, da evroobmočje čaka vsaj še 12 mesecev negotovosti. Analitiki v londonskem poslovnem središču City, hkrati opozarjajo, da bi strogi varčevalni ukrepi, ki jih Bruselj terja v zameno za finančno pomoč članicam, krizo lahko še poglobili in privedli do dolgotrajnega krčenja gospodarske rasti. Rezi v javne storitve v Španiji, Italiji, Grčiji in na Portugalskem bodo tako precej verjetno privedli do še višje brezposelnosti in zaostrenih družbenih razmer.
V Madridu novi protesti
Glede tega, da konca krize v resnici še ni na vidiku, so si bili enotni tudi protestniki, ki so se v ponedeljek zbrali v španski prestolnici Madrid in med katerimi je bilo mogoče opaziti tudi transparente, ki so za položaj španskega gospodarstva krivili Bruselj, Berlin in špansko vlado pod vodstvom Mariana Rajoja. Po prepričanju protestnikov so namreč prav oni odgovorni za privatizacije in reze v javne storitve.
Če ne bo nadaljnjega zaostrovanja krize, bi lahko spet dosegli podpovprečno gospodarsko rast
Elga Bartsch, analitičarka pri Morgan Stanley, prav tako dvomi o tem, ali bo Barrosu in njegovi ekipi res uspelo učinkovito rešiti trenutno krizo: "Zdi se, da je kriza evroobmočja za zdaj pod nadzorom. Vendar mislim, da to ne bo dolgo trajalo. Ključno bo predvsem odpravljanje temeljnih pomanjkljivosti v institucionalnem ustroju EU-ja, pri tem bo najpomembnejši napredek glede ustanavljanja bančne unije. Če se kriza ne bo zaostrila, bi moralo evrsko območje iziti iz recesije in doseči podpovprečno gospodarsko rast. Najbolj tvegan dejavnik pri vsem skupaj je politika."
Bo Berlusconi spet krojil italijansko politiko?
Ob tem pa se letos tako v Nemčiji kot v Italiji obetajo še parlamentarne volitve. Angela Merkel se bo na jesenskih zveznih volitvah potegovala za nov mandat proti izzivalcem, Socialnodemokratski stranki. Italijani bodo na volišča odšli že prihodnji mesec, na njih pa bi nekdanji premier Silvio Berlusconi lahko dosegel dovolj velik volilni izkupiček, da bi lahko pozneje blokiral poskuse nadaljnjih reform, še poroča Guardian.
4
