Torek, 25. 6. 2019, 13.24
5 let, 4 mesece
Intervju: Ronald šega
Astronavt slovenskega rodu: Z babico sva se v ZDA pogovarjala v slovenščini #intervju
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
3,35
3
Ronald Šega je bil dvakrat v vesolju. Njegovi stari starši so pred mnogo leti iz Slovenije odšli v Cleveland, njegov priimek pa je zaradi težje razlage, kako se napiše, izgubil strešico nad črko S. V Sloveniji se mu je v spomin najbolj vtisnila cerkev na Hribu, kjer sta se poročila njegova babica in dedek.
V juniju sta Slovenijo obiskala dva priznana znanstvenika, ki imata slovenske korenine. Častni član Inženirske akademije Slovenije (IAS) je ob Duncanu Heldanu, ki je leta 2016 prejel Nobelovo nagrado za fiziko, v začetku letošnjega leta pa še slovensko državljanstvo, postal še Ronald Šega. Danes 66-letni nekdanji astronavt je v vesolju preživel 400 ur, dvakrat pa je letel tudi z Nasinim vesoljskim plovilom.
Njegovi starši prihajajo iz Loškega Potoka. Upokojeni general in podsekretar ameriških zračnih sil še vedno predava fiziko na Univerzi Kolorado, objavil pa je tudi več znanstvenih člankov. Slovenijo je prvič obiskal po svoji prvi misiji v vesolju leta 1994.
Ronald Šega (desno) leta 1996
Misija človek na Marsu še ni izpolnjena. Kdaj mislite, da bo človek stopil na ta planet?
Zdi se mi, da nam je usojeno pristati na Marsu. Zdi se mi, da bi se to lahko zgodilo okrog let 2030. Trenutno razvijajo program, ki so ga potrdili številni partnerji, ki sodelujejo pri projektu.
Gateway structure bo omogočal pristanke na Luni in na Marsu. Aprila so bili sestanki držav, na katerih so potrdili načrte.
V preteklosti je bila v vesolju glavna tekma za osvojitev Lune. Kateri planet je danes sveti gral?
Po letih debat in raziskav bi rekel, da je planet Mars edini pametni naslednji cilj. Šlo bo za kombinacijo robotskih odprav in odprav z astronavti. Pred tem je treba zagotoviti ustrezno tehnologijo in varnost. Tudi zanimanje za vesolje je veliko večje in širše od interesov vlad po svetu.
Verjamete, da je življenje mogoče še na kakšnem drugem planetu kot Zemlji?
Še naprej moramo raziskovati. Na mojih poletih nismo srečali nikogar. A vsak dan dobivamo nove informacije in nekakšna oblika življenja nekje najbrž obstaja. A ne v obliki, kot jo poznamo iz filmov. Morda govorimo o mikrobih ali o čem drugem, morda zgolj ostankih nečesa. Zavedati se je treba, da je vesolje ogromno.
Kaj je najboljša stvar pri poletu v vesolje?
V primerjavi z življenjem na Zemlji je marsikaj nenavadno in zoprno, a ko imaš to srečo, da izkusiš, kar sem izkusil jaz, je vse pravzaprav super. Mnogo ljudi se ne zaveda, da tudi vsi opravljeni treningi, izbori in naslovi niso nikakršno jamstvo za resnični polet. Ko upoštevaš vse to, ceniš ves paket. Od vsega so mi najbolj ostali v spominu odnosi, ki sem jih zgradil. S kolegi iz shuttla se videvamo še danes.
"Verjamemo, da je cilj vreden tveganja."
Med vašima poletoma s space shuttlom (leta 1994 in 1996) sta se zgodili dve veliki nesreči ob poletih v vesolje. Vas je skrbelo?
Strah je del tveganja, ki ga prevzamejo vsi, ki vstopajo v poklice, kot so gasilec, policist, vojak. Astronavti pri tem nismo nič drugačni. Verjamemo, da je cilj vreden tveganja. Ob tem je tam ekipa ljudi, ki se trudi za to, da je vse brez napak, ter neskončno veliko treningov in simulacij. Koncentracija preseže strah.
Aprila so objavili prvo sliko črne luknje. Kakšen pomen ima za znanost?
To sicer ni moje področje. V znanosti so vedno stvari, ki jih je treba še raziskati oziroma odkriti. Če raziskuješ, potem se naučiš, da se je treba še učiti. To je čar znanosti.
Kakšna se vam zdi raven znanja slovenskih študentov naravoslovja?
Dobil sem vtis, da je veliko zanimanja za področja, kot so matematika, znanost in inženirstvo, kar so pomembna področja razvoja v 21. stoletju. Študentje imajo veliko potenciala, kar je v svetu zelo iskano. Prihodnost je svetla, saj imate visok življenjski standard in veliko nadarjenih ljudi v znanosti.
Poznate kakšne slovenske besede?
Zelo malo. Raje ne bom poskušal.
Prihajate iz Clevelanda. Kakšna je vaša povezava s Slovenijo?
V Ameriki me sicer naslavljajo Sega, ker je težko razložiti strešico nad črko S. Prvotno smo se pisali Šega.
Ob tokratnem obisku je postal častni član Inženirske akademije Slovenije (IAS).
Kako pogosto prihajate v Slovenijo?
Tukaj sem bil že velikokrat. Prvič leta 1994.
Bi si želeli živeti v Sloveniji?
Za zdaj ne. V ZDA imam dva sinova, ki trenutno hodita v srednjo šolo. Treba je iti korak za korakom. Mogoče bom kdaj v prihodnosti razmišljal tudi o slovenskem državljanstvu.
Imate najljubši kraj v Sloveniji?
Všeč mi je vsak njen del. Morje je lepo, posebno mesto pa ima Loški Potok, kjer so se na vzpetini Hrib poročili stari starši.
V katerem jeziku ste se pogovarjali s starimi starši?
Dedek je umrl, še preden sem se rodil. Z babico pa sem se pogovarjal večinoma v slovenščini.
Katera je vaša najljubša slovenska jed?
Nimam svoje najljubše, saj mi je vsa slovenska hrana zelo všeč. Veliko je lokalno pridelane hrane, kar mi je zelo všeč.
3