Nedelja, 16. 6. 2019, 10.06
4 leta, 10 mesecev
Intervju: Duncan Haldane
Nobelovec slovenskih korenin še čaka na slovenski potni list #intervju
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
1,92
9
"Nekaj časa traja, da po tem, ko dobiš državljanstvo, prejmeš še potni list," razlagala Duncan Haldane, škotski fizik slovenskih korenin.
Marca je Slovenija dobila novega Nobelovca, potem ko so na veleposlaništvu v Washingtonu Duncanu Haldanu podelili slovensko državljanstvo. V Slovenijo je tokrat še pripotoval z britanskim, ker na slovenskega še čaka. Ko je v Slovenijo prihajal še kot otrok, je njegovo najljubšo jed pripravljala teta iz Koroške. "To so krompirjevi cmoki z marelico ali slivo v sredini in z drobtinami povrhu," se spominja Haldane.
Duncan Haldane je v svetu fizike priznano ime. Ob tem, da že od leta 1991 poučuje na priznani ameriški univerzi Princeton, je pred tremi leti skupaj z Davidom Thoulessom in Michaelom Kosterlitzem prejel Nobelovo nagrado za fiziko za teoretske raziskave stanja snovi, marca pa je na veleposlaništvu v Washingtonu postal slovenski državljan. Tja se je odpravil z vlakom, na slavnostni prisegi pa je bil najbolj navdušen nad potico.
Haldane je Slovenijo obiskal že mnogokrat, z njo pa je povezan prek svoje mame Ljudmile Renko. Živela je na avstrijskem Koroškem v kraju Borovlje, kjer je med drugo svetovno vojno spoznala škotskega zdravnika in preselila sta se v Veliko Britanijo.
Ob tokratnem obisku je Haldane postal častni član Inženirske akademije Slovenije (IAS).
Se spomnite svojega prvega obiska Slovenije?
Spomnim se obiskov pri starem stricu, ko sem bil še zelo majhen. Imel sem mogoče pet ali šest let. Z očetom sva se peljala z avtom čez prelaz Ljubelj, še preden so odprli predor. Bilo je zelo strmo, zato sem moral stopiti iz avta in ga pomagati potiskati po hribu.
Kolikokrat ste obiskali Slovenijo?
Oh, velikokrat. V zadnjem letu ali dveh trikrat.
Leta 2016 je skupaj še z dvema sodelavcema prejel Nobelovo nagrado za fiziko.
Kako se predstavite? Kot Slovenc ali Škot?
Škotski Slovenec (smeh, op. p.).
Kakšen pomen ima za vas slovensko državljanstvo?
Vedno sem imel, kako bi rekel, slovenski občutek. Verjetno po mami, ki je bila zelo zavedna in nam je dajala vtis, da smo Slovenci, ob tem pa seveda tudi Škoti.
Ste že dobili slovenski potni list?
Ne, nisem ga še dobil. Nekaj časa traja, da potem, ko dobiš državljanstvo, prejmeš še potni list. Zdaj še vedno potujem z britanskim potnim listom.
Kaj vam je prinesla Nobelova nagrada?
Bil sem počaščen, da sem bil član ekipe, ki je delala pri projektu. Bilo je veliko navdušenja. Nismo iskali novih stvari v kvantni mehaniki, ampak kaj nam kvantna mehanika dovoli oziroma omogoča. Odkrivali smo nove vidike tega področja. Mogoče se bo iz naših dognanj razvila kakšna super tehnologija.
Haldane je postal častni član Inženirske akademije Slovenije (IAS).
V preteklosti ste dejali, da bi se lahko vaša dognanja uporabila v razvoju kvantnih računalnikov. Se to področje že razvija?
Kvantne računalnike lahko uporabljamo na različne načine. Sam se ukvarjam z iskanjem načina, kako se kvantni podatki ne bi izgubili v okolju. Razvoj kvantnih računalnikov je vseeno bližje uresničitvi kot pa na primer izkoriščanje fuzije. To je zanimivo znanstveno področje, ki bi lahko rešilo težave z energetskimi viri v svetu. Se pa že desetletja zdi, da smo samo 20 let oddaljeni od njene porabe.
Bi lahko primerjali znanje med študenti na univerzi Princeton in slovenskimi, s katerimi ste bili v stiku?
Težko je oceniti. Največ sem imel stikov z raziskovalci na Inštitutu Jožefa Stefan. So v koraku s časom glede aktualnih vprašanj, s katerimi se ukvarjamo.
Splošno za vse raziskovalce velja, da po tem, ko usvojijo osnovna znanja, dobijo ideje za nadaljnje raziskave. Zdi se mi, da bi raziskovalci z Inštituta Jožef Stefan lahko reševali vprašanja, s katerimi se ukvarjam.
Kako se je v vaših očeh od vaše mladosti spremenila Slovenija?
Zelo se je razvila, če se spomnim časov, ko sem prihajal še kot otrok. Takrat je bila še Jugoslavija. Vse je novo, čisto in moderno.
Vam je kakšen del Slovenije posebno všeč?
Ljubljana je zelo lepa. Pa tudi gore. Veliko je narave.
Razmišljate, da bi kdaj živeli v Sloveniji oziroma kupili nepremičnino v Sloveniji?
Oh, ne vem (smeh, op. p.). Trenutno sploh nimamo tako veliko prostega časa (takoj po slavnostni prireditvi na Brdu je že letel na Japonsko, potem pa še v New Mexico, op. p.). Ves čas namenjam svojim raziskavam. Lepo bi bilo imeti hišo v Sloveniji, ker je zelo lepa dežela.
Katere slovenske besede pozna?
Vam je katera slovenska jed posebno všeč?
Spomnim se, da je teta iz Koroške delala mojo najljubšo slovensko jed. To so krompirjevi cmoki z marelico ali slivo v sredini in z drobtinami povrhu. Kar nekaj slovenske hrane mi je poznane, saj so jo pripravljali številni sorodniki.
Slovenci, ki so državljanstvo pridobili z izredno naturalizacijo:
Video: Planet TV
9