Anton Bebler: V Rusiji po volitvah ne bo radikalnih sprememb

Po njegovem mnenju tudi po volitvah v državi ne bo radikalnih sprememb, bo pa moral že znani zmagovalec volitev, sedanji premier Vladimir Putin, obvladati kar nekaj problemov.

Na nedeljskih predsedniških volitvah v Rusiji je pričakovati prepričljivo zmago sedanjega premiera Vladimirja Putina, najverjetneje že v prvem krogu. Številni menijo, da nima pravih tekmecev. Kaj o Putinovih protikandidatih menite vi?

Ta ocena drži. Nobeden od tistih kandidatov, ki so bili registrirani, pri čemer je treba povedati, da enajst kandidatov ni bilo registriranih s strani ministrstva za pravosodje, ne predstavlja resne grožnje za izvolitev Putina. Drugič, noben od preostalih štirih kandidatov ne pomeni resne programske ali ideološke alternative, ki bi doživela kolikor toliko široko podporo v ruski družbi. Tako da dejansko to niso volitve, na katerih lahko pričakujemo bistveno spremembo ali neznanko. Izid je znan vnaprej.

Se bo s Putinovo vrnitvijo v Kremelj v Rusiji kaj spremenilo, glede na to, da je tudi minula štiri leta s premierskega stolčka dejansko on vodil državo?

Nekaj se bo spremenilo glede položajev ministrov - lahko pričakujemo novega finančnega, zunanjega ministra, morda novega načelnika generalštaba. Spremenil se bo slog upravljanja z državo, drugačen bo tudi slog odnosov z EU in ZDA, morda še kje, toda te spremembe zanesljivo ne bodo radikalne.

Lahko pojasnite, kakšna bi bila sprememba v odnosih z EU in ZDA?

Slog Vladimirja Putina se razlikuje od sloga njegovega predhodnika, sedanjega predsednika Dmitrija Medvedjeva v tem smislu, da je ostrejši. Tako da bo to razmerje s strani Rusije v prihodnje verjetno manj prijazno. Toda po drugi strani je Putin pragmatik in kadar se za neko stvar obveže, jo tudi izpolni. V tem oziru se razlikuje od Medvedjeva.

Kakšno vlogo bo po vaši oceni v prihodnje igral Medvedjev?

Vsekakor bistveno manjšo, kot jo ima danes in bistveno manjšo, kot jo ima na položaju premier Putin. Vprašanje je tudi, ali bo Medvedjev doživel konec svojega mandata na tem položaju. Lahko bi bil odstavljen ali premeščen na drug, morda protokolarno visok, a politično manj pomemben položaj.

Bodo demonstracije, ki v Rusiji potekajo že od decembra, po vaši oceni vplivale na način Putinovega prihodnjega vladanja?

Te demonstracije so že vplivale na prakso izvajanja volitev. Kritike decembrskih parlamentarnih volitev so tako že pripeljale do sprememb vsaj v eni točki - na vseh voliščih v Rusiji so za tokratne volitve namestili televizijske kamere in predsedniki vseh volilnih komisij bodo pokazali poročilo o rezultatu volitev na svojem volišču pred kamerami. Tako da ne bo možno naknadno ponarediti izida volitev na posameznem volišču. To je materialna posledica protestov.

Protesti so nekoliko okrnili javno podporo Putinu, a ne bistveno. So izraz opozicije, ki pa nima svojega predstavnika med predsedniškimi kandidati. Bi pa lahko te protestnike predstavljalo nekaj zavrnjenih kandidatov, denimo Grigorij Javlinski ali Edvard Limonov.

Toda ta opozicija je osredotočena predvsem na večja urbana središča in bolje izobraženi del prebivalstva, kot so intelektualci in del uradništva, in nima dovolj široke podpore na podeželju in v manjših krajih.

Po mnenju nekaterih tujih analitikov so demonstracije pokazale, da Putinova moč upada in da se v Rusiji počasi, a zanesljivo napoveduje novo obdobje. Kako to komentirate?

S tem se ne bi strinjal. Realna moč Putina ne samo da ostaja neokrnjena, temveč se je celo povečala. S tem, da bo poleg neformalne moči, ki jo je imel kot predsednik vlade, dobil tudi uradna ustavna pooblastila kot predsednik države. In ta so zelo močna. Tako da s tega zornega kota se Putinova moč ni zmanjšala, temveč se bo kvečjemu povečala.

Druga stvar je, v kolikšni meri bo njegova politika deležna široke podpore v civilni družbi. V tem smislu je vprašanje, v kolikšni meri bo lahko svojo politiko korigiral in morda vnesel nekaj takega, kar je zagovarjal Medvedjev, a ni bilo povsem v skladu s Putinovo platformo. To je zagovarjanje modernizacije, okrepljen boj zoper korupcijo, krepitev pravne države, verjetno bo prišlo do vsaj delne reforme volilnega sistema, še posebej, kar zadeva parlamentarne volitve - recimo znižanje volilnega praga s sedmih na denimo štiri odstotke.

Kateri so glavni izzivi, s katerimi se bo moral v prihodnjih šestih letih soočiti novi ruski predsednik?

Neposredni izziv je delovanje v pogojih finančno-gospodarske krize v državah, ki so glavne partnerice Rusije. Ta kriza vpliva tudi na rusko gospodarstvo; leta 2009 je v Rusiji povzročila približno enak padec BDP kot v Sloveniji. Ta padec se je kasneje ublažil, a problem bega kapitala iz Rusije ostaja.

Ostaja tudi prevelika odvisnost Rusije od izvoza energentov. Visoke cene energentov ji sicer omogočajo lažje preživetje, toda ostaja problem modernizacije ruskega gospodarstva in zmanjšanja njegove odvisnosti od izvoza surovin. Ta problem je zelo resen in dolgoročen.

Putin se bo moral soočiti tudi z demografskim problemom, upadom števila prebivalcev in praznjenjem večjega dela ozemlja Rusije, še posebej v Sibiriji in na ruskem Daljnem vzhodu. Omeniti je treba tudi socialne težave.

Vrsta problemov ostaja in Putin bo moral pokazati vse svoje veščine v obvladovanju posledic nekaterih od teh problemov.