Sreda, 23. 9. 2015, 18.36
8 let, 8 mesecev
Ali zaradi begunskih kvot nastaja nova železna zavesa?
Notranji ministri EU so v torek na izrednem sestanku v Bruslju dosegli dogovor o premestitvi 120 tisoč beguncev znotraj EU, a ne s soglasjem, ampak z večino glasov. Nasprotovale so mu Češka, Slovaška, Madžarska (vse tri članice Višegrajske skupine) in Romunija, Finska pa se je vzdržala.
Glede na to, da ima Nemčija, ki je prav tako vneta zagovornica kvot, vse pomembnejšo vlogo pri zagotavljanju varnosti baltskih držav (pred dnevi so nad baltskimi državami začela patruljirati nemška vojaška letala), odločitev baltskih držav ni presenetljiva.
Najbolj ostro so odločitev o begunskih kvotah sprejeli na Slovaškem, kjer je socialdemokratski premier Robert Fico napovedal, da bo Slovaška na Sodišču EU v Luxembourgu vložila tožbo zaradi načina, kako je bila odločitev sprejeta, ter zatrdil, da Slovaška tega zavezujočega akta ne bo vključila v svojo zakonodajo.
Češka je manj ognjevita kot Slovaška, saj so Čehi zatrdili, da bodo odločitev o kvotah spoštovali, a je češki predsednik Miloš Zeman razočarano dejal, da bo prihodnost pokazala, kakšna napaka je bila to.
Lahko prepiri o begunskih kvotah zamajejo EU? Za zdaj te neposredne nevarnosti ni, bo pa vprašanje begunskih kvot verjetno zmanjšalo navdušenost nad EU v višegrajskih državah oziroma razrahljalo privrženost evropski ideji. Tako je Fico že potožil, da si ne morejo privoščiti, da Evropa deluje na načelih večine proti manjšini, in da lahko to vodi v konec EU.
Tako Češka kot Slovaška tudi zatrjujeta, da sta pripravljena sprejeti le tiste begunce z Bližnjega vzhoda, ki so kristjani, ne pa tudi muslimani. Na Češkem so bile pred dnevi tudi množične demonstracije proti sprejemanju muslimanskih priseljencev, prav tako na Poljskem.
Zakaj se višegrajske države otepajo muslimanskih beguncev in migrantov, čeprav v teh državah živijo le maloštevilni muslimani? Kot je v intervjuju za nemški časnik Die Welt povedal madžarski premier Viktor Orban, nekakšni neformalni vodja višegrajskega odpora proti beguncem in migrantom, nočejo ponoviti napake zahodnoevropskih držav, ki so sprejele veliko število muslimanskih priseljencev.
Vsekakor pa je veliko vprašanje, kako navdušeni bodo begunci in migranti, ki so zdaj v Grčiji in Italiji, nad tem, da bi jih preselili v revnejše vzhodnoevropske države (na primer v najrevnejšo članico EU Bolgarijo), ne pa v bogate zahodnoevropske države, kot sta Nemčija ali Švedska. Torej ni mogoče izključiti niti odpora beguncev in migrantov proti preselitvam.