Torek, 21. 5. 2019, 11.50
5 let, 7 mesecev
Adijo, plastični krožniki, vatirane palčke, slamice
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
2,28
9
Svet EU je danes potrdil direktivo, ki omejuje plastiko za enkratno uporabo v EU, s čimer je direktiva naredila še zadnji korak v postopku sprejemanja. Prepoved bo od leta 2021 veljala predvsem za izdelke, za katere so na voljo do okolja bolj prijazne alternative, med njimi za plastične krožnike, vatirane palčke in slamice.
Eden glavnih namenov direktive je zmanjšati količino plastičnih odpadkov, ki jih ustvarimo, so zapisali v današnjem sporočilu in dodali, da direktiva temelji na veljavni zakonodaji glede odpadkov, jo pa nadgrajuje s strožjimi pravili glede tistih vrst izdelkov in embalaže, ki najpogosteje onesnažujejo evropske plaže.
Nova pravila se bodo nanašala na izdelke, ki so deloma ali v celoti iz plastike in so namenjeni za enkratno uporabo ali za uporabo zelo kratek čas, preden jih zavržemo. Od leta 2021 bodo tako prepovedani plastični krožniki in pribor, slamice, palčke za balone in vatirane palčke.
Države članice so se tudi dogovorile, da bodo do leta 2029 zagotovile, da bo pobranih 90 odstotkov plastenk, ter da bodo plastenke do leta 2025 vsebovale 25 odstotkov, do leta 2030 pa 30 odstotkov reciklirane surovine.
Sredi oceana otok odpadkov, velik kot 80 Slovenij
Prepoved je, kot uvodoma napisano, eden od korakov EU v boju proti nevzdržni rasti porabe plastike. Podoben ukrep je prepoved plastičnih vrečk v trgovinah, ki jo Slovenija uvaja s septembrom.
V zadnjih desetih letih smo proizvedli več plastike kot v vsem prejšnjem stoletju. V oceanih je letno konča od 100 do 200 milijonov ton, kar so tri četrtine vseh odpadkov, ki jih ustvarimo na planetu.
Sredi Tihega oceana tako plava otok odpadkov, velik kot 80 Slovenij. Morska bitja se dušijo in poginjajo zaradi razpadajoče mikroplastike. S tem tempom onesnaževanja bo do leta 2050 v oceanih več plastike kot rib. Že zdaj prekriva četrtino Zemlje. Brez plastike človeštvo ne zna več živeti, čeprav se s takšno porabo in nereciklažo obenem obsoja na propad. Embalaža, oblačila, kozmetika, izolacijski materiali, avtomobilska industrija. Nikjer ne gre brez.
Nad problem kopičenja plastike tudi slovenski startup
Reševanje vprašanja onesnaženja s plastiko se loteva veliko podjetij po svetu. Pred kratkim smo poročali o slovenskem startupu PlanetCare, kjer so razvili posebne filtre za filtriranje mikrodelcev v pralnih strojih.
Slovenska gospodinjstva vsak mesec pridelajo štiri tone mikrovlaken.Ta globalno gledano predstavljajo 35 odstotkov mikroplastike, ki jo najdemo v morjih. Ker so tako majhna, jih ribe in školjke velikokrat zamenjajo za hrano. Mikrovlakna nase dobro vežejo strupe, mi pa jih na koncu dobimo nazaj na krožniku ali v kozarcu vode, smo poročali. V startupu PlanetCare trdijo, da lahko njihovi filtri zadržijo 90 odstotkov vseh vlaken, ki nastanejo med pranjem.
Več v spodnjem videu:
9