100 let po prvi svetovni vojni jo države še vedno odplačujejo

Globalni oboroženi konflikt razsežnosti prve svetovne vojne je bil tako za vpletene kot preostale države ogromen strošek. V prvi vrsti človeški, saj je ta vojna zahtevala okoli 17 milijonov žrtev. A poleg te, najvišje cene, sta obe strani utrpeli tudi ogromno finančno breme. To je bilo tako visoko, da Anglija, Nemčija in ZDA še danes, 100 let po začetku vojne, še vedno odplačujejo takratna posojila.

Za 96 tisoč ton zlata dolga Kot poroča spletišče Quartz, je bila pri odplačevanju posojil najbolj uspešna Nemčija, ki je bila po versajski pogodbi tudi najbolj kaznovana, ko so ji bili naloženi stroški obnove in odškodnin. Celoten dolg je znašal 269 milijard nekdanjih nemških mark oziroma okoli 96 tisoč ton zlata. Nemčija je svoj dolg končno odplačala leta 2010, saj ga ni plačevala redno – Hitler je namreč leta 1933 to prakso prekinil. Ponovni denarni tok se je vzpostavil po padcu Berlinskega zidu, ko je Nemčija začela z odloženim plačilom okoli 125 milijonov evrov preostalih obresti.

Ustvarili skoraj 25 milijard dolarjev dolga ZDA, po drugi strani, so bile pred vojno po poročanju navedenega medija praktično brez dolgov. Njihov dolg je znašal zgolj 2,7 odstotka vrednosti gospodarstva. Stroške vojne so – podobno kot Angleži – plačevali s prodajo obveznic in si skozi to ustvarili skoraj 25 milijard dolarjev dolga. A ZDA so se po vojni znašle v dodatno zapleteni ekonomski situaciji, ko tako Francija kot Anglija nista mogli vrniti posojil, Nemčija pa zaradi hiperinflacije ni mogla odplačevati odškodnine. Zgodovinski viri opisujejo elegantno rešitev zagate, ki jo je leta 1924 predlagal ameriški podpredsednik Charles Dawes: ZDA so posodile denar Nemčiji, da je ta lahko plačevala odškodnino Angliji in Franciji, ti pa sta tako vračali denar ZDA.

Velika Britanija dolga še ni odplačala Še najslabše danes deluje stanje Velike Britanije, ki dolga še ni odplačala. Po poročanju Financial Timesa so v prejšnjem tednu najavili plačilo 218 milijonov funtov, kar je pravzaprav drobiž v primerjavi s celotnim dolgom, ki ga BBC ocenjuje na 3,25 milijarde iste valute. Večino dolga so Angleži ustvarili s prodajo obveznic, ki so jih skozi leta večkrat preoblikovali – nazadnje v konsolidirana posojila. Odplačevanje teh je za davkoplačevalce ugodneje. A še bolj bizarno je dejstvo, da so ta posojila Angleži uporabili za odplačevanje precej starejših dolgov, ki segajo celo v 18. stoletje.

Sodeč po dinamiki odplačevanja 100 let starih vojn ponuja zelo aktualno vprašanje – kdaj bodo odplačane vojaške pustolovščine na Bližnjem vzhodu, ki jih veselo prakticirajo nekatere od istih držav?