Slovenija je glede digitalizacije med najnaprednejšimi v Evropski uniji, ne pa pri finančni pismenosti

Študije kažejo, da Slovenci in nasploh Evropejci nismo najboljši pri finančni pismenosti, še slabše pa je pri digitalni pismenosti, je v Spotkastu opozorila predsednica Združenja bank Slovenije Stanislava Zadravec Caprirolo. Ravno zato je veliko pozornosti v svojih odgovorih namenila priporočilom in nasvetom, kaj je osnova finančne pismenosti, ki bi jo moral imeti vsak izmed nas.

"Zlasti mladi so prehitri pri klikanju"

Sogovornica je v Spotkastu med drugim odgovorila, kdo so zaupanja vredni viri za vse, ki iščejo informacije o financah in finančnih storitvah, posvarila glede vedno večjega števila najrazličnejših spletnih prevar, povezanih s finančnimi storitvami, in pojasnila, kako skupna in hkrati kako različna je pot pri pridobivanju finančne pismenosti od tiste za pridobivanje digitalne pismenosti.

"Čeprav nismo pravniki in čeprav so pravna pojasnila včasih res napisana zapleteno in dolgo, je pri spletnih aplikacijah, zlasti finančnih, pomembno vse prebrati in razumeti," je med drugim svetovala. "Zlasti mladi so prehitri pri klikanju, vsi skupaj se premalo zavedamo, da moramo biti izrazito pozorni, ker so goljufi vedno en korak pred nami."

Direktorica Združenja bank Slovenije Stanislava Zadravec Caprirolo Foto: Siol.net

Za svoja dejanja smo vendarle odgovorni sami

Preizkus digitalne in finančne pismenosti se pojavlja že pri obljubah, ki so videti preveč dobre in so pravzaprav neizvedljive. "Goljufi praviloma ustvarjajo pritisk, naj se odločimo čim hitreje, že to bi moralo biti takojšnje opozorilo."

A čeprav so na voljo številni brezplačni programi in orodja za pridobivanje in krepitev finančne in digitalne pismenosti, se moramo zavedati, da smo za vsa svoja dejanja, tudi v finančnem in digitalnem svetu, vendarle odgovorni sami, je v Spotkastu poudarila Stanislava Zadravec Caprirolo.

"Morali bi imeti možnost izbire"

Po drugi strani pa smo glede digitalizacije, tudi v bančnem sektorju, med najnaprednejšimi v Evropski uniji, je prepričana Zadravec Caprirolojeva, ki je obenem spomnila, da imamo, podobno kot Nemčija, kljub napredku v digitalizaciji še vedno visok delež gotovinskih plačil.

"Goljufi praviloma ustvarjajo pritisk, naj se odločimo čim hitreje, že to bi moralo biti takojšnje opozorilo," pravi Stanislava Zadravec Caprirolo.

Tudi pri nas se pojavljajo želje po ustavni zaščiti gotovine, a sogovornica meni, da bi bilo vsem načinom plačevanja, torej tudi negotovinskim plačilom, kot so plačilne kartice, morali zagotoviti enako dostopnost na plačilnih mestih – tudi v Sloveniji je kar nekaj ponudnikov, s katerimi se srečujemo vsak dan, ki sprejemajo samo gotovino. "Uporabniki bi morali imeti na prodajnih mestih možnost izbire načina plačevanja, a tega v Sloveniji še vedno marsikje ni."

Finančna vključenost je nujen pogoj

Banke se tudi zavedajo, da vsi niso zmožni svoje finančne potrebe opraviti po digitalnih poteh, a sogovornica hkrati pojasnjuje, da banke ne morejo vzdrževati poslovalnic in bančnih avtomatov, če so premalo obiskani. Se pa zavedajo teh občutljivih skupin in skušajo, tudi v sodelovanju z lokalnimi skupnostmi, najti nadomestne rešitve.

"Finančna vključenost je dandanes pogoj, brez katerega se danes ne da več živeti," je prepričana Zadravec Caprirolojeva, ki se je v Spotkastu med drugim ozrla tudi na dozdajšnji razvoj plačevanja in ponudila svoj pogled na morebiten razvoj plačevanja.

Mnenja Neustrašni junak, na katerega je lahko ponosna vsa Slovenija #Spotkast

Novice Kaj nas generacija Z lahko nauči o poslovanju #Spotkast