Spotkast
Ponedeljek, 19. 8. 2024, 22.16
3 ure, 5 minut
Spotkast z Igorjem Harbom
Sonja Prosenc: Kdo so ti ljudje, ki pogledajo stran od gorečega avtomobila? #Spotkast
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,02
Sonja Prosenc je ena najbolj priznanih slovenskih režiserk, tudi mednarodno. Njen najnovejši film Odrešitev za začetnike, ki prihaja ta teden v kino, je imel svetovno premiero na prestižnem festivalu Tribeca, evropsko pa na Sarajevskem filmskem festivalu. Njena prva filma, Drevo in Zgodovina ljubezni, sta bila med drugim uvrščena v tekmovalni program prestižnega festivala v Karlovyh Varyh, pri čemer je zadnji tudi prejel posebno omembo žirije.
Medtem ko sta bila prva filma drami, režiserka film Odrešitev za začetnike sama označi kot "črno komedijo in družbeno satiro, ki problematizira splošna družbena vprašanja in se iz njih tudi rahlo norčuje, zato je prisotne tudi nekaj samoironije. Tako da smo sposobni v teh likih prepoznati tudi koščke sebe in se jim morda tudi nasmejati." To je storila tudi publika na razprodanih projekcijah na festivalu Tribeca in – kot je ugotovila režiserka – "precej več, kot sem predvidevala".
Sodobni Kralji na Betajnovi
Film spremlja premožno slovensko družino Kralj, ki živi v stekleni modernistični vili sredi gozda, kjer pa se njihova navidezna idila začne krušiti in razkrivati, kar se skriva pod površino. V uvodnem prizoru filma Kraljevi peljejo mimo družine, ki jim je zagorel avto, kar je dejansko avtobiografski element: "Ideja za film je izšla iz mojega otroškega spomina – našega gorečega avta in avtov, ki vozijo mimo in ne ustavijo, ter spraševanja o tem, kdo so ti ljudje, ki pogledajo stran, ki odpeljejo naprej? Ali so preokupirani sami s sabo? Kaj je tisto, kar njih vrže iz cone udobja? In seveda, ali bi mi, če bi bili v njihovi koži, dejansko ravnali drugače?"
Film ponudi zanimive vpoglede v družbene in družinske odnose, a režiserka razlaga, da je neposredni odgovor dobila že med snemanjem: "Članica ekipe mi je nekega dne povedala, da se je njej sinoči zgodila 'odrešitev'. Sredi noči ji je nekdo zvonil in trkal na vrata stanovanja in s partnerjem sta se skrivala ter pretvarjala, da ju ni doma. Avtomatsko sta se poskusila izogniti ponuditi pomoč človeku, ki je bil na drugi strani vrat. Takrat je dojela, da se te zgodbe dogajajo nam vsem in da smo vsi lahko 'Kraljevi' ne glede na družbeni status. Na koncu se je izkazalo, da je bila zunaj druga članica ekipe, ki je predolgo delala in je želela prespati pri njej, da se ji ne bi bilo treba voziti daleč domov."
Ideja za film izhaja iz režiserkinega otroškega spomina.
V pogovoru tudi razkrije, kako si za svoje filme izbira jedrno ekipo mednarodnih sodelavcev, ki ji zaradi koprodukcijske narave filmov omogočajo, da docela izpili svoje umetniške vizije. Poleg vrnitve Marka Mandića in Katarine Stegnar v glavnih vlogah to vključuje tudi številne sodelavce za kamero. Med drugim omeni, da je s sodelavci scenarij pilila poleti na Norveškem v samotni idili arktičnega kroga, ta dežela pa je ljuba tudi drugim sodelavcem pri filmu.
"S Silence smo sodelovali že pri Zgodovini ljubezni, ko sem uporabila njihovo obstoječo skladbo kot del filma. Ko sem zdaj povabila Primoža in Borisa k sodelovanju pri tem filmu, je bilo prvo vprašanje, ali bomo lahko spet snemali na Norveškem s simfoničnim orkestrom. To so sanje vsakega skladatelja pri nas in mednarodna koprodukcija nam je to omogočila."
Ključna razlika med Zahodom in Vzhodom
Ravno letos mineva deset let od premiere njenega celovečernega prvenca Drevo, ki prikazuje usodo družine v Albaniji, ki je ujeta v lastni hiši zaradi grožnje krvnega maščevanja. Prosenčeva pove, da je ravno letos izšla še ena izmed številnih akademskih knjig, ki proučujejo njen film, in da ga je bilo tako mogoče spomladi videti v New Yorku. "Zanimivo je, kako različno so gledalci ta film interpretirali v Zahodni Evropi in kako v Aziji. V Zahodni Evropi so ga dojemali precej metaforično, medtem ko v Indiji in na Bližnjem vzhodu precej dobesedno. Večkrat se mi je tudi zgodilo, da je po kateri od projekcij prišel kdo do mene in mi povedal, da imajo tak primer v družini."
"Najbolj me pritegnejo filmi, ki dobro uporabljajo filmski jezik, vsa ta orodja, ki nam jih filmski jezik nudi," pravi Sonja Prosenc.
Sicer je zgodba krvnega maščevanja in izolacije sprva začela nastajati kot serija fotografij, saj se je Prosenčeva teme najprej lotevala iz bolj novinarske perspektive. Projekt je nato prerasel v dokumentarni film, nato pa v igranega. "Ni šlo za to, da poveva zanimivo zgodbo, ki bi celo zabavala gledalca. Po vseh raziskavah, vsem, kar sva videla, sva vedela, da res ne želiva zabavati gledalcev, ampak predstaviti portrete teh stanj. Se pravi, mlajšega sina, mame in starejšega sina. Mlajši to dojema kot fizično ujetost in si želi ven, mama kot ujetost v sistem, del katerega ne želi biti, in starejši sin kot ujetost v občutke krivde."
Pri Odrešitvi za začetnike je imela drugačen cilj, še zmeraj družbeno kritičen, a vseeno tudi komičen, in odzivi publike kažejo, da ji je to uspelo. Prosenčeva je še posebej ponosna na razprodane predstave za splošno javnost na Tribeci, kjer so bile pred dvorano čakalne vrste za morebitne proste vstopnice. V Sloveniji se film začne vrteti ta teden po vsej državi, tako v lokalnih dvoranah Art kino mreže kot tudi v multipleksih.
