Četrtek, 23. 1. 2020, 18.55
4 leta, 3 mesece
Župani jezni, ker ne počrpamo dovolj denarja #video
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
0,34
2
Če so na Šarčevo vlado še oktobra leteli očitki, da evropska sredstva črpa slabo, je slika zdaj popolnoma drugačna: Slovenija je splezala nad evropsko povprečje. A župani slovenskih občin ostajajo nezadovoljni in pravijo, da je birokracija prezapletena. Lahko se zgodi, da zaradi dolgotrajnih postopkov ne bomo dobili vsega denarja, ki nam ga je namenil Bruselj, opozarjajo.
Do leta 2023 moramo počrpati dve milijardi, če jih želimo uspešno preliti v občinske projekte. Če evropskega denarja ne bo, ne bo obnove dotrajanih cest, vodovodov, novih čistilnih naprav in druge infrastrukture. Zato je ta za občine nujen, opozarjajo župani in s prstom kažejo na pristojno ministrstvo. Očitke na ministrstvu za kohezijo zavračajo, češ, zastoj se je zgodil na ravni vse Evropske unije, a obljubljajo, da bo država denar počrpala v roku.
Zapleti pri birokraciji
Na kohezijskem ministrstvu menijo, da slovenske občine evropska sredstva dobro črpajo. "Menim, da smo z evropskimi sredstvi v marsikateri občini, če ne vseh, naredili najmanj enega ali celo več dobrih projektov," je pojasnil Bojan Suvorov, direktor urada za kohezijsko politiko.
Župane pa moti predvsem zapletena birokracija, najprej evropska in nato še domača. "Ko na primer občina pripravi dokumentacijo, dobi zeleno luč za izvedbo projekta, ampak se potem ustavi pri pridobivanju okoljskih dovoljenj," je dejal Igor Maretič, župan občine Postojna, ki ob tem poudarja tudi zamudno pisanje poročil.
Ivan Žagar, župan Slovenske Bistrice, ki je z evropskimi sredstvi zgradila industrijsko cono, pa meni, da bi pripomogla tudi uvedba pokrajin. "Ker bi potem te prevzele izpeljavo, načrtovanje projektov. Prevzele bi tudi odgovornost," je razložil Žagar in dodal, da je ravno to pomemben aspekt, ki ga zdaj na terenu ni.
"Oprijemamo se vsakršnih projektov
Veliko sredstev je namenjenih tudi tako imenovanim mehkim projektom, kot je na primer poslovni inkubator v Postojni, medtem ko na primer bolj potrebujemo kanalizacijo, je razložil Marentič. "Pri tem smo v zaostanku vsi v Sloveniji. In denarja, ki bi bil nujno potreben, ni, tako da se oprijemamo vsakršnih razpisov," je za oddajo Planet 18 dejal župan Postojne.
Žagar meni, da je treba stvari prenesti z nacionalne ravni na raven, ki bo bližja ljudem. "Ti so bolj realni in zajemajo tiste potrebe, ki jih ljudje na terenu čutijo," je poudaril.
Cilj je iz Bruslja domov pripeljati pol milijarde na leto
Angelika Mlinar, ministrica za kohezijo
Ravno predvčerajšnjem je ministrica Angelika Mlinar iz Bruslja prišla z informacijo, da smo pri črpanju evropskih sredstev nadpovprečno uspešni. Če smo še konec leta 2018 počrpali le 18 odstotkov, smo lani več kot enkrat toliko, 34 odstotkov.
Obnavljali in gradili bomo predvsem kolesarske steze, tudi zaradi podnebnih sprememb. "Strmimo k temu, da se na kolesarskih stezah vozijo vsi," je pojasnil Suvorov iz urada za kohezijsko politiko. Župani se bodo jutri srečali z Mlinarjevo v upanju, da od evropskih sredstev dobijo kaj več kot le piškotke.
2