Žugelj naj bi odnašal dokumentacijo čez mejo

Po besedah predsednika Preiskovalne komisije DZ Aleša Rezarja obstajajo sumi več kaznivih dejanj, med drugim napeljevanja h kaznivemu dejanju zlorabe uradnega položaja, ponarejanja uradnih listin, izdaje tajnih podatkov in nevestnega dela. Po ugotovitvah policije, ki jih navaja časnik Delo, so uslužbenci na podlagi pavšalnih anonimnih prijav od bank zahtevali podatke o prometu za 224 transakcijskih računov od 62 fizičnih in 32 pravnih oseb. Med pregledanimi so bili med drugim urednica in direktorica spletnega portala, domači in tuji poslovneži ter celo člani Cerkve.

Policija poudarja, da uslužbenci niso upoštevali pravil informacijske varnosti, pridobivanje podatkov pa je potekalo brez zakonske podlage in zunaj sistema ustaljene izmenjave podatkov.

Po ugotovitvah komisije naj bi šlo za šest posameznikov iz tako imenovane konspirativne skupine Omega, ki naj bi jo Damjan Žugelj organiziral za izvajanje posebnih operacij.

Žugelj je urad vodil v času, ko naj bi ta na podlagi anonimnih prijav vpogledoval v številne bančne račune v Sloveniji, tudi v račune, povezane s politično izpostavljenimi osebami. Nacionalni preiskovalni urad je njega in pet njegovih sodelavcev že leta 2023 ovadil zaradi suma zlorabe uradnega položaja ali pravic.

Vzporedno je delo Omege tri leta podrobneje analizirala parlamentarna preiskovalna komisija o ugotavljanju morebitne politične odgovornosti nosilcev javnih funkcij zaradi suma nedopustnega političnega vmešavanja v delo policije ter drugih pristojnih državnih organov s področij davkov in preprečevanja pranja denarja, piše Delo.

Ovadba za pet kaznivih dejanj

Parlamentarna preiskovalna komisija je pripravila naznanitev suma petih kaznivih dejanj, ki naj bi jih storili Žugelj in člani Omege. Gre za zlorabo uradnega položaja, izdajo tajnih podatkov, ponarejanje listin, napeljevanje h kaznivim dejanjem in nevestno delo v službi, navaja Delo.

Člane Omege so na UPPD zaposlili na novo, bili naj bi brez izkušenj s področja analitike in dela na operativnih analizah sumljivih transakcij. "Vse osebe, imenovane v Omego, so prišle na UPPD v času vlade Janeza Janše in so spadale v ožji krog zaupanja vrednih oseb Damjana Žuglja ter uživale številne privilegije," je zapisano v osnutku ovadbe, nastale v delu parlamentarne preiskovalne skupine.

Žugelj naj bi tajno dokumentacijo nosil čez mejo

Po ugotovitvah tajnice UPPD naj bi Žugelj iz urada odnašal dokumente, označene z oznako tajno, jih prenašal čez mejo in vročal tujim organom. Ugotovljeno je bilo tudi, da je UPPD posredoval zaupne podatke srbski finančni obveščevalni enoti (FIU).

Žugelj je po navedbah Dela med letoma 2021 in 2022 desetkrat odpotoval v Beograd. Na poti se mu je najmanj dvakrat pridružil tudi Simon Starček, takrat zaposlen na Fursu, pozneje pa ovaden kot eden od glavnih akterjev pri nakupu pravosodne stavbe v aferi Litijska. Žugelj za šest službenih poti v Srbijo ni oddal poročil, Starček pa za nobeno.

Ena največjih zlorab državnih organov za namen vplivanja na volitve

Po oceni Rezarja bi lahko šlo za eno največjih zlorab državnih organov za namen vplivanja na pretekle volitve, za kar naj bi imeli obsežne dokaze. Kot izhaja iz ugotovitev in poročanj, naj bi bil eden od motivov vpogledov v bančne račune diskreditacija Roberta Goloba v času, ko je vodil Gen-I in veljal za favorita za premierski položaj. Hkrati naj bi nekateri zbrani podatki služili tudi srbskemu predsedniku Aleksandru Vučiću pri diskreditaciji predstavnikov srbske opozicije.

Po poročanju medijev naj bi bil med naznanjenimi tudi Žugelj, vendar Rezar tega zaradi varstva osebnih podatkov in interesa preiskave ni želel potrditi.

Pod njegovim vodstvom naj bi urad zaupne podatke delil tudi s srbsko upravo za preprečevanje pranja denarja. Komisija je ob tem ugotovila še, da so nekateri uslužbenci opravljali službene poti, ne da bi o njih oddali obvezna poročila, ter da je prišlo do prenosa določene dokumentacije v tujino.